Ljubljana, 10. januarja (STA) - Na poti v nizkoogljično družbo so nujne spremembe, predvsem pa potrebujemo revolucijo zdravega razuma, je na zaključku podnebnega posveta v Ljubljani poudaril evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Po mnenju Dušana Pluta s filozofske fakultete pa ta prehod pomeni tretjo človeško revolucijo.
Ukrepi boja proti podnebnim spremembam morajo temeljiti na dolgoročni presoji, ki vključuje trajnost v najširšem pomenu, je dejal Potočnik in izpostavil, da je pravilno ravnanje z viri tudi strateškega pomena ter da gre pri tem za vprašanje energetske varnosti.
"Gospodarstva, ki bolj učinkovito ravnajo z viri, so tudi konkurenčnejša. Pravilno ravnanje z viri je tudi verjetno najbolj učinkovita politika pri boju proti podnebnim spremembam," je dejal komisar in poudaril, da učinkovito ravnanje z viri postaja osrednje vprašanje bodoče konkurenčnosti Evrope, sveta in Slovenije.
Potočnik je opozoril, da moramo finančno-gospodarsko krizo izkoristiti pri razmisleku, kakšno rast potrebujemo. "Pomembno je, da se posvečamo vprašanju rasti in zaposlovanja, a še pomembneje je, na čem bo temeljila ta rast," je dejal. Prepričan je, da se je treba pogovarjati predvsem o kakovosti rasti.
EU pa je brez dvoma med vodilnimi na svetu v boju proti podnebnim spremembam. V EU vidimo in izkoriščamo gospodarske priložnosti pri obnovljivih virih energije, a v to vlagamo občutno manj kot ZDA in Kitajska, je opozoril Potočnik.
Prav Kitajska vidi v obnovljivih zelo veliko priložnosti. Imajo petletni plan na tem področju in so v zadnjih letih v učinkovito rabo obnovljivih virov energije vložili več kot ZDA in EU skupaj. Opozoril je, da ne smemo podcenjevati, da se nikjer drugje ne dogaja nič.
Izziv prehoda v nizkoogljično družbo je civilizacijski. Po kmetijski in industrijski gre za tretjo - trajnostno sonaravno revolucijo, je poudaril Dušan Plut. "Prvič v zgodovini človeštva smo pred tem, da bomo morali zmanjšati snovno energetske tokove," meni Plut.
Trajnostno sonaravna revolucija je po mnenju Pluta potrebna, ker je izziv družbe dejansko nekaj povsem drugačnega, kot so bili dosedanji civilizacijski prehodi. "Prehod v nizkoogljično družbo je eksistenčni izziv, ker so snovno energetski tokovi presegli mejo ekosistema in planet sam ne more teh tokov nevtralizirati. V tem trenutku človeštvo za najmanj tretjino presega zmogljivost našega planeta," je na panelnem posvetu opozoril Plut.
Največji trenutni izziv je zato po mnenju Pluta zmanjševanje snovno energetskih tokov. "Slovenija je moralno in civilizacijsko dolžna, da povečuje stopnjo samooskrbe, na energetskem, vodnem polju, na prehranskem polju, kjer smo zadevo najbolj zavozili," meni Plut, ki kot izziv izpostavlja tudi skladnejši regionalni razvoj Slovenije.
Direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih je poudaril, da je v okviru vladne izhodne strategije eden ciljev, da se mora Slovenija usmeriti v trajnostnost. "Razvoj mora temeljiti na učinkovitosti. Z vidika bolj socialne ozaveščenosti je v nizkogoljični družbi potrošnja manjša vrednota, delo večja. Kakovost življenja bo postala večja vrednota, tu je pomembno tudi socialno podjetništvo," je še dodal Stritih.
Ob tematiki zaposljivosti je Plut dejal, da bi morala biti energetska prenova zgradb ključen strateški energetski in zaposlitveni projekt. "Ob tej potratni rabi energije v Sloveniji bi to moral biti temeljni projekt," je dejal in pokazal tudi na lesno industrijo in obrt. "Imamo tako nacionalno bogastvo in iz tega ne iztržimo nič. Da les izvažamo kot surovino je nacionalna sramota," je prepričan.
Matjaž Hanžek iz skupine za oblikovanje razvojne vizije Slovenije se je obregnil ob predhodni govor okoljskega ministra Roka Žarnića. "Zame je navadno blebetanje govoriti o električnem avtu, po drugi strani pa graditi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Razmišljanje o nizkoogljični družbi mora biti del celostne vizije Slovenije," je dejal.
Predvidenega zmanjšanja izpustov in ohranitve današnje blaginje pa ne moremo doseči le z novo tehnologijo in ukrepi. Za to bo potreben dialog, je poudaril minister za okolje in prostor Roko Žarnić.
Razlogi za prehod v nizkoogljično družbo so trije, je navedel minister. Prvi je po njegovih besedah ta, da se bomo na ta način izognili škodljivim posledicam podnebnih sprememb. Kot drugi razlog za prehod v nizkoogljično družbo je navedel izboljšanje globalne varnosti. "Stabilnost podnebja je globalno skupno dobro," je zatrdil in dodal, da bo boj za to učinkovit le, če bo prišlo do ustreznega sodelovanja med državami.
Tretji razlog, ki narekuje prehod v nizkoogljično družbo, je po Žarnićevih besedah ta, da bomo lahko konkurenčnost Slovenije in Evrope zagotovili le z varčevanjem z energijo, ukrepi, novimi tehnologijami in pristopi. To dokazuje že primer Kitajske, ki na okoljskem področju sprejema ostre ukrepe, je dejal.
V tej luči je omenil velik pomen električnih avtomobilov; vlada namreč že pripravlja ukrepe na tem področju. Minister je prepričan, da bodo električni avtomobili kmalu del našega vsakdana, kar je pomembno, saj bodo po njegovih besedah proizvedli trikrat manj emisijskih plinov, to pa bo lahko pozitivno vplivalo tudi na gospodarstvo. Slovenija ima namreč razvit avtomobilski grozd, tako da je lahko doma proizvedenih že 50 odstotkov komponent vozila na električni pogon.
