Kot so zapisali pri Amnesty International, se vlade prisilnih izginotij poslužujejo, ko želijo utišati politično opozicijo ali preganjati etnične, verske in politične skupine. Po besedah visoke komisarke ZN za človekove pravice Navi Pillay konvencija sedaj prinaša trden mednarodni okvir, s katerim se bo končala nekaznovanost na tem področju, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Konvencijo je leta 2006 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, v veljavo pa stopa, potem ko jo je ratificiralo 20 držav. Za zdaj bo veljala le v državah, ki so jo ratificirale. To so Albanija, Argentina, Bolivija, Burkina Faso, Čile, Ekvador, Nemčija, Mehika, Nigerija, Honduras, Francija, Senegal, Španija, Kuba, Kazahstan, Urugvaj, Mali, Paragvaj, Japonska in Irak. Slovenija je med državami, ki so konvencijo podpisale, doslej pa je še ni ratificirala.
ZDA, ki so si pred leti prislužile kritike zaradi razkritja poročevalca Sveta Evrope Dickyja Martyja, da je ameriška obveščevalna agencija Cia na Poljskem in v Romuniji med letoma 2003 in 2005 vodila tajne zapore, v katerih so zasliševali teroristične osumljence, konvencije niso podpisale, saj naj ne bi izpolnjevala njihovih pričakovanj.
Za konvencijo si je prizadevale predvsem Mednarodna koalicija proti prisilnim izginotjem, ki je bila ustanovljena z namenom, da bdi nad njenim spoštovanjem. To, da konvencija danes stopa v veljavo, pa pozdravljajo tudi številne organizacije za zaščito človekovih pravic. Kot menijo, bo to imelo predvsem velik pomen za svojce izginulih.
