Državni svet je predlog za veto izglasoval z 22 glasovi za in 12 proti in s tem pritrdil interesni skupini delojemalcev in svetniku Mihaelu Jenčiču, ki sta podala predlog za veto in pri tem poudarila, da ne bo zagotovil vzdržnosti pokojninske blagajne in dostojnih pokojnin.
Predlog za sprejetje veta je še pred izredno sejo podprla komisija državnega sveta za socialno varstvo.
"Zakon je krivičen do velike večine delavk in delavcev, ki ne bodo zmogli izpolniti zaostrenih pogojev," je poudaril vodja interesne skupine delojemalcev Dušan Semolič. Po predlogu sindikatov bi moralo 40 let pokojninske dobe za moške zadostovati za starostno pokojnino brez odbitkov, je dejal.
Podaljševanje pokojninske dobe na 43 let za moške in 41 let za ženske, kot predvideva zakon za primer, če bi se moški želeli upokojiti pri 60 letih starosti in ženske pri 58 letih, bo imel posledice na zdravju delavk in delavcev, je poudaril.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je opozoril na raziskavo Ekonomske fakultete, po kateri zakon zagotavlja vzdržnost pokojninske blagajne za naslednjih 10 do 15 let in višje začetne pokojnine.
Poudaril je, da si je vladna stran prizadevala doseči konsenz s socialnimi partnerji. Vendar je bilo pogajanja na neki točki treba končati. Vlada je navsezadnje tista, ki je odgovorna za delujoči pokojninski sistem, je opozoril.
Državni svetniki so se do predloga za veto opredeljevali različno. Tako je Bojan Pepič iz interesne skupine delodajalcev dejal, da so se v skupini strinjali, da je določena sprememba pokojninskega sistema nujna, in se odločili, da veta ne podprejo.
Po besedah svetnika Jožeta Mencingerja iz interesne skupine negospodarskih dejavnosti imamo v danih okoliščinah dve možnosti - ali še zmanjševati pokojnine ali pa podaljševati pokojninsko dobo. Slednje je manjše zlo, zato je napovedal glasovanje proti predlogu za veto.
Po drugi strani pa je Branimir Štrukelj iz interesne skupine delojemalcev postavil vprašanje, zakaj problem mladih za evropske vlade ni tako resen, kot so pokojninske reforme. "Recesije so vedno priložnost za to, da se napadejo pridobitve socialne države," je menil.
Drago Ščernjavič iz te interesne skupine pa je ocenil, da je vse bistvo v tem, da smo se preveč zadolžili in da je nastal "orjaški dolg". Predlagano podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove pa bo znižalo pokojnino v vsakem primeru, je dejal. Izračuni, ki jih predstavlja vlada, so po njegovih besedah izjemno zavajajoči.
Izglasovani veto ministra za delo Ivana Svetlika ni presenetil. Kot je dejal za STA, pričakuje, da bo podpora DZ zakonu ob vnovičnem glasovanju vsaj enaka kot prvič, "če ne bo kakšen glas več". Ob vnovičnem glasovanju, ki bo po njegovem pričakovanju že ta teden, računa na to, da bodo poslanci prišli na glasovanje.
V koalicijski DeSUS sicer zakona pri glasovanju 14. decembra niso podprli, vendar so ga v SLS, kar po vsej verjetnosti zagotavlja tudi potrebno absolutno večinsko podporo zakonu. Poslanci SLS so zadnjič "jasno povedali, kako so so opredelili do pokojninske reforme, in verjamem, da je to tako pomembno vprašanje, da svojih stališč ne bodo menjali že po enem tednu", je dejal minister.
Sicer pa obžaluje, da je prišlo do referendumske pobude, ki bo odložila uveljavitev reforme. Če pobude ministrstvu za delo ne bo uspelo zaustaviti z oceno ustavnosti, bo reforma namesto v začetku leta uveljavljena verjetno šele ob polletju, je opozoril.
Kasnejšo uveljavitev reforme obžaluje, saj bo to po njegovih besedah povzročilo, da bodo novi upokojenci dobili nižje odmerjene pokojnine, kot bi jih sicer, ter da bodo pokojnine sedanjih upokojencev slabše usklajevane, kot bi bile z reformo.
Vodja interesne skupine delojemalcev, ki je pobudo za veto vložila, Dušan Semolič, pa kljub podpori državnih svetnikov vetu "ne bi delal prav velikih zaključkov". "Neka evforija ni na mestu, vemo namreč, kakšno je bilo glasovanje v DZ," je v izjavi za STA dejal Semolič, sicer predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikati se tako, pravi, zanašajo le nase in na referendum.
Lobirali za podporo vetu oz. za zavrnitev zakona v DZ tako ne bodo, "saj so stvari tako jasne in pregledne, da vsi vedo, za kaj gre". Sicer si želi kakšno spremembo ter razmislek tudi med poslanci, ampak je po njegovem ta verjetnost enaka enemu promilu.
Tudi ustavne presoje referendumske pobude, ki jo je Svetlik napovedal, se sindikati ne bojijo, je še poudaril Semolič. K temu se bo vlada po njegovih besedah verjetno zatekla tedaj, "ko se bo prestrašila glasovanja in bo negotova, vendar to ni več v naših rokah".
Tudi po mnenju generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta je izglasovani veto državnega sveta pričakovan. Vendar po njegovih besedah ni odločilen za to, ali se bo pokojninski zakon s 1. januarjem 2011 uveljavil ali ne. Bolj pomembno bo, ali referendum o zakonu bo ali ne, je za STA dejal Smole.
"Reformo je po našem mnenju možno izpeljati le, če začne veljati z začetkom koledarskega leta," je dodal.
Državni zbor bo moral o zakonu odločati še enkrat, in sicer na prvi naslednji seji, določa poslovnik državnega zbora. Po določbah ustave je zakon pri ponovnem odločanju sprejet, če zanj glasuje večina vseh poslancev.
