Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je novinarjem povedal, da so volivci z 22.176 podpisi podprli pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o pokojninskem zakonu, sprejetem v torek. Predsednika DZ Pavla Gantarja pozivajo, da določi 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu.
Po zakonu bi bilo sicer tokrat dovolj zbrati le 2500 podpisov, in sicer v sedmih dneh, ne pa več kot 22.000 v nekaj urah, je poudaril Semolič.
Ob napovedi vladne strani, da bo dala referendumsko pobudo v ustavno presojo, pravi, da "ustavno sodišče ni depandansa vlade". "Ustavno sodišče je samostojna inštitucija," je prepričan.
Interesna skupina delojemalcev pri državnem svetu, ki jo vodi, pa se je danes odločila, da državnemu svetu predlaga odločanje o vetu na novi pokojninski zakon. Državni svet bo po Semoličevih besedah o predlogu odločal na seji predvidoma prihodnji torek.
Kot so za STA pojasnili v službi za odnose z javnostmi DZ, bo moral državni zbor v primeru, če bo v državnem svetu izglasovan veto, o zakonu odločati vnovič. Če bo zakon potrjen, bo moral predsednik državnega zbora v sedmih dneh določiti 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma.
Če pa veto v državnem svetu ne bo izglasovan, bo moral predsednik državnega zbora razpisati rok za zbiranje 40.000 podpisov najkasneje v sredo, torej najkasneje sedem dni po vložitvi pobude za zahtevo za razpis referenduma, so pojasnili v službi za odnose z javnostmi.
Po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi državni zbor razpiše zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali najmanj 40.000 volivcev.
Poslanci SLS so v torek podprli pokojninsko reformo, saj je to odgovorno do države in do slovenskega gospodarstva, je na novinarski konferenci menil predsednik SLS Radovan Žerjav. Zanikal je pritiske s strani koalicijskih strank in poudaril, da so se za podporo zakonu odločili sami. Podpredsednik SLS Franc Bogovič je ob tem zanikal tudi grožnje z izstopi članov iz stranke.
Žerjav je ponovil, da reforma ni idealna, vendar "drugih možnosti, kot da zaostrujemo pogoje upokojevanja, nimamo". Če ne bi storili ničesar, bi po njegovih besedah delež, ki bi ga bilo treba nameniti pokojninski blagajni, naraščal, ta račun pa bi moralo plačati slovensko gospodarstvo.
Zveza svobodnih sindikatov se je danes opoldne pridružila skupni akciji evropskih sindikatov za ohranitev delavskih in socialnih pravic. Skupina približno 50 protestnikov, ki se je pred poslopjem DZ zbrala okoli osrednjega napisa Dovolj nam je podpiranja kapitalistov, je tako izrazila nestrinjanje še zlasti s pokojninsko reformo.
Sindikat upokojencev pri zvezi svobodnih sindikatov je že sporočil, da se bo pridružil vsem aktivnostim zveze tako pri razpravi v državnem svetu kot pripravah na referendum, če odgovorni ne bodo spoznali neustreznosti sprejetih zakonskih rešitev.
V klubu seniorjev SDS pa so ogorčeni nad "farso sprenevedanja in zavajanja v DZ pri sprejemanju pokojninskega zakona, ki je na odprti sceni doživel aplavz 49 poslancev". Zakon je slab, nedodelan, neživljenjski, neusklajen s socialnimi partnerji in v škodo sedanjim in bodočim upokojencem, so zapisali v sporočilu za javnost.
Mnenja o pokojninski reformi so različna tudi v strokovnih krogih. Profesor na Ekonomski fakulteti Tine Stanovnik tako ocenjuje, da je v torek potrjena pokojninska reforma v državnem zboru "velik dosežek vlade".
Stanovnik, ki je sodeloval tudi v delovni skupini za pripravo izhodišč za novi pokojninski zakon, ob tem poudarja dva ključna vidika pokojninske reforme - dvig upokojitvene starosti in večjo transparentnost. Pri tem spominja, da pogoj 65 let starosti ni neka posebnost, ampak norma, ob tem da nekatere države to mejo že dvigujejo na 67 let. Sindikati so v tem pogledu "izgubili vsak občutek za čas in prostor".
Aleš Berk, prav tako z Ekonomske fakultete, pa ocenjuje, da je modernizacija pokojninskega sistema le milimetrska prilagoditev in da bo nova reforma potrebna že v bližnji prihodnosti. Berk ugotavlja, da "v Sloveniji nismo sposobni narediti nobenih resnih korakov naprej kljub temu, da so zadeve finančno nevzdržne".
Po njegovem mnenju smo zelo nerazvojno naravnana nacija.In namesto, da bi naredili pokojninsko reformo enkrat za vselej, bomo vsakih pet let ali vsak mandat znova začeli zelo težaven mehanizem modernizacije, katerega je politično zelo težko izpeljati in je vedno boleč," je dejal za STA.
Državni zbor je v torek sprejel zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2011. Z njim naj bi dvignili dejansko upokojitveno starost in podaljšali delovno aktivnost.
