V GZS so namreč prepričani, da je OZS leta 2008 z obvezno članarino nekatera podjetja spravila v nekorekten, neenakopraven in neustaven položaj.
Kot so v sklepu zapisali na ustavnem sodišču, so pobudo GZS zavrnili, ker zbornica ni izkazala pravnega interesa, pri čemer so pojasnili, da je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oz. v njegov pravni položaj.
Glede obveznega članstva je ustavno sodišče zapisalo, da je sprejelo stališče, da zbornice oz. druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in za izvrševanje nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje ustava. Znova je presodilo tudi, da obvezno članstvo v OZS ne posega v pravico oseb, da se svobodno združujejo in da to torej ni v neskladju s splošno svobodo ravnanja, ki jo narekuje ustava.
"Glede na to, da je pravni položaj OZS in gospodarskih zbornic, ki so ustanovljene po zakonu o gospodarskih zbornicah, različen, je zakonodajalec lahko članstvo uredil drugače," je tudi zapisalo sodišče in na ta način zavrnilo očitek GZS glede kršenja načela enakosti.
Neutemeljen je po sklepu sodišča tudi očitek GZS o neenaki obravnavi subjektov, glede katerih je "OZS morala uskladiti stanje v obrtnem registru, in subjektov, ki se na novo vpisujejo v sodni register, saj tako prvim kot drugim OZS izda sklep o vpisu v obrtni register, zoper katerega je dovoljena pritožba".
GZS je sicer v svoji pobudi zapisala, da so v obrtnem zakonu po njihovem mnenju preslabo določene značilnosti obrtne dejavnosti, po katerih se obrt loči od drugih pridobitnih dejavnosti, posledica tega pa naj bi bila nepredvidljivost položaja posameznikov in pravnih oseb. Poleg tega GZS zakonu očita, da enako ureja položaj velikih in malih gospodarskih družb ter samostojnih podjetnikov, pri čemer za enako obravnavanje ni razumnega in stvarnega razloga.
Obenem so v GZS v pobudi zapisali tudi, da je neustaven tisti del zakona, ki predvideva, da je vsak subjekt, ki opravlja dejavnost iz uredbe, obvezni član OZS, saj "to posega v njihovo splošno svobodo ravnanja". Prepričani so namreč, da je po spremembah obrtnega zakona prišlo do neenake obravnave subjektov pri vpisovanju v sodni register.
GZS je prepričana, da ni stvarnih razlogov, da je zakonodajalec povsem različno normativno uredil položaj OZS kot osebe javnega prava z obveznim članstvom in položaj GZS kot osebe zasebnega prava. GZS je na ta način po njihovem mnenju postavljena v neenakopraven položaj, čeprav izvaja enake naloge in zasleduje enake cilje.
V GZS menijo tudi, da argument, da je obvezno članstvo v OZS določeno zaradi zagotavljanja njene reprezentativnosti, ni prepričljiv, ker je reprezentativnost mogoče zagotoviti tudi s prostovoljnim članstvom.
Vlada je v odzivu na pobudo GZS dejala, da GZS nima pravnega interesa za vložitev pobude. Pravnega interesa namreč po besedah predstavnikov vlade ne more utemeljiti z dejstvom, da obvezno članstvo v OZS vpliva na število članov GZS ter da sta s tem zmanjšani njena moč in vpliv ter ogrožena njena reprezentativnost. Dodali so, da gre gospodarski zbornici zgolj za ekonomski interes, neustavnost dela zakona in uredbe pa so zavrnili.
Očitke je v pojasnilu ustavnemu sodišču zavrnila tudi OZS.
