Namestnik predsednika sodišča Tomaž Vesel je na dopoldanski novinarski konferenci poudaril, da merila za podelitev izjemnih pokojnin v zakonu o izjemnem priznanju starostne pokojnine niso natančno določena. To po njegovih besedah predstavlja "tveganje za arbitrarno odločanje". "Vlada lahko odloča po prostem preudarku," je opozoril.
Prav tako je tudi višina takšne pokojnine določena po prostem preudarku, pri samem izplačilu pa prihaja do napak, je povedal.
Sodišče, ki je revidiralo sistem v obdobju od 1. januarja 1998 do 10. avgusta letos, je od vlade, pokojninskega zavoda in ministrstva za delo zahtevalo popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Podalo je več priporočil, med njimi to, naj čim prej sprejmejo odločitev o novem zakonu s področja izjemnih pokojnin oz. začnejo spreminjati obstoječi sistem.
"Želeli bi tudi večplastni premislek o smiselnosti takšnega podeljevanja izjemnih pokojnin. Čas je, da se ena od vlad zazre v to vprašanje in premisli, s katerih področij naj se te pokojnine podeljujejo. Naj se nekdo že začne resno ukvarjati s tem vprašanjem," je dejal Vesel.
Sodišče po njegovih besedah zahteva od vlade, da konča vse postopke z izdajo ustreznih upravnih aktov in da objavi v uradnem listu še neobjavljene odločitve o dodelitvi izjemnih pokojnin. Od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa zahteva, da opravi poračun preveč ali premalo izplačanih izrednih pokojnin.
"Ugotavljajmo, da se do izjemne pokojnine pride na zapleten, arbitraren, nepredvidljiv način, na področju pa opažamo veliko nepravilnosti in pomanjkljivosti," je opozoril.
Povedal je, da so se opredelili tudi do zadnjega uradnega predloga novega zakona. Nekatere predlagane rešitve so po njegovih besedah "neposrečene", tako npr. tista, po kateri odločbe o izjemnih pokojninah ne bi več objavljali v uradnem listu.
Po ugotovitvi sodišča pravna ureditev sistema izjemnih pokojnin ne zagotavlja pogojev za enakopravno obravnavo vlog oseb, ki so v primerljivem položaju. Kriteriji za dodelitev izjemne pokojnine in njene višine na ministrstvih za kulturo, za šolstvo in šport ter za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so nedorečeni in določeni le v internih dokumentih, navajajo v reviziji.
Vlada ni sprejela posebnih kriterijev za presojo upravičenosti posameznikov do dodelitve izjemne pokojnine. Z odločitvijo, da od aprila 2004 do oktobra 2007 ne odloča o morebitnih prejemnikih izjemnih pokojnin, pa je te posameznike neenako obravnavala v primerjavi s posamezniki pred tem obdobjem in po njem, opozarja sodišče.
Ugotovilo je tudi nepravilnosti na strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta je v več primerih odmeril del vdovske pokojnine od pokojnine, do katere je bil pokojni upravičen po splošnih predpisih, čeprav bi bila za posameznika ugodnejša odmera od izjemne pokojnine. Zavod je v več primerih tudi napačno uskladil izjemne pokojnine, ugotavlja sodišče.
Po podatkih pokojninskega zavoda naj bi v letu 2009 izjemno pokojnino prejemalo 342 oseb, ki so skupaj prejele 3,8 milijona evrov. Od izplačanega zneska je 1,6 milijona evrov kot razliko med izplačanimi izjemnimi pokojninami in pokojninami, ki bi osebam pripadale po splošnih predpisih, poravnal državni proračun. V letu 1998 pa je bilo prejemnikov 696.
Maja 2008, ko je bila priznana in odmerjena zadnja skupina izjemnih pokojnin, je najvišja izjemna pokojnina znašala 1592 evrov.
Vlada je v revidiranem obdobju izdala 124 pozitivnih odločb, od tega 104 za dodelitev izjemne osebne pokojnine in 20 za dodelitev izjemne družinske pokojnine.
Od ministrstev za kulturo, za šolstvo in šport ter za visoko šolstvo je v revidiranem obdobju sicer prejela 161 predlogov za izjemno pokojnino, od tega 149 s področja kulture, 11 s področja športa in enega s področja znanosti. S področja športa in znanosti so bili na vladi potrjeni vsi predlogi, še navaja računsko sodišče v gradivu za javnost.
