Tu so rezerve za boljše delo, tu bo potrebno bolj suvereno odločanje in zavedanje, da je edini kriteriji za njihovo delo strokovnost in zaradi premajhnega števila policistov in tožilcev prednostno obravnavanje za družbo bolj škodljivega kriminala, je poudarila generalna državna tožilka. "Za naše dobro delo je nujno, da se izboljša kvaliteta ovadb in racionalizira delo v predkazenskem postopku, kar je odgovornost obojih, policistov in tožilcev," je dejala.
Sodelovanje s policijo je ocenila kot korektno in profesionalno, prav tako sodelovanje z vrsto drugih državnih institucij, kot so davčna uprava, računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, Urad za preprečevanje pranja denarja in drugi. Brezigarjeva pa je kritična glede sodelovanja z ministrstvom za pravosodje v zadnjih dveh letih, čeprav je po njenih besedah prej dolga leta temeljilo na zaupanju in spoštovanju izvršilne veje oblasti do vodstva tožilstva, tožilcev in institucije kot take.
"Za zadnji dve leti lahko rečemo, da bi si želeli več spoštovanja do državnega tožilstva kot samostojne institucije in s tem več spoštovanja do državnotožilskih funkcionarjev kot nosilcev pomembne funkcije v okviru kazenskega pravosodja," je dejala Brezigarjeva.
Glede načrtovanih sprememb tožilske zakonodaje je generalna državna tožilka opozorila, da je predlog novega zakona zelo obsežen, mnogi členi pa so nejasno in nerazumljivo napisani. Po njenih besedah so obremenjeni z določbami iz državnotožilskega reda, kar bi bilo smiselno samo v primeru, če gre za zakonsko materijo. Iz predloga novega zakona je moč slutiti, da so rešitve pisane za konkretne situacije, kar pa v pravni državi ne more biti dobra popotnica za sprejemanje tako pomembnega zakona, je opozorila Brezigarjeva.
Pri tem je omenila lanski izredni pravosodni nadzor nad Okrožnim državnim tožilstvom v Ljubljani in obvezna navodila za izvajanje državnotožilskega reda, ki jih je letos izdal minister za pravosodje Aleš Zalar, ustavno sodišče pa je julija prepovedalo njihovo uporabo.
Brezigarjeva je opozorila tudi na nujnost samostojnosti državnega tožilstva, na kar so tožilci 10. novembra opozorili predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra. Brez samostojnega državnega tožilstva po besedah Brezigarjeve ni in ne more biti niti samostojnega in neodvisnega državnega tožilca.
Generalna državna tožilka je svojem govoru povzela tudi delovanje državnih tožilcev v zadnjih 20 letih. Statistika zadnjih 20 let kaže, da je tožilstvo leta 1990 prejelo skupaj ovadbe zoper 39.639 znanih in neznanih oseb, leta 2009 že 91.077. V letu 1990 je bilo ovadenih 21.592 znanih storilcev, v letu 2009 pa že 37.209. Ob tem je Brezigarjeva poudarila, da je tožilsko funkcijo leta 1990 opravljalo 143 tožilcev, lani pa le 170.
Prav na današnji dan pred 20 leti je vodenje vrhovnega državnega tožilstva prevzel Anton Drobnič, takoj prekinil sodelovanje z zveznim tožilstvom takratne skupne države Jugoslavije in tako na simboličen način osamosvojil slovensko državno tožilstvo.
Po besedah Brezigarjeve je Drobnič stori vse, da bi tožilstvo osvobodil političnega vpliva, njena predhodnica Zdenka Cerar in sama pa sta se trudili neodvisnost ohranjati. "Ocenjujem, da smo tarča tako močnih političnih napadov prav zato, ker smo se vpliva dnevne politike uspeli znebiti," je ocenila generalna državna tožilka.
