Sodniško društvo v današnjem sporočilu za javnost ugotavlja, da se tako že od leta 2006 dalje trajajoče neustavno stanje le še poglablja in da dogajanje glede plač sodnikov spremljajo tudi mednarodne organizacije.
Predsednica društva Janja Roblek pa je za STA pojasnila tudi, da iščejo varianto, kako na najkrajši možni način priti do tistega, kar želijo, to je do uveljavitve odločbe ustavnega sodišča.
Ob tem je spomnila, da so, upoštevajoč krizo, pred več kot letom dni pristali, da se uskladitev z ustavno odločbo uveljavi v dveh delih. Prvi del plačnih nesorazmerij je bil odpravljen decembra lani, drugi je bil predviden z letošnjim 1. decembrom. Vendar je vlada z interventnim zakonom določila, da tudi pri plačah sodnikov in ostalih pravosodnih funkcionarjev povišanja do konca prihodnjega leta ne bo.
Roblekova pravi, da bodo sodniki počakali na odločbe o uvrstitvi v plačne razrede, saj so jim dosedanje veljale le do 30. novembra in bi zato morali dobiti nove. Vendar pa so tudi predsedniki sodišč, ki jim morajo uvrstitvene odločbe izdati, čakali na objavo in uveljavitev interventnega zakona, kar se je zgodilo šele nedavno.
Roblekova predvideva, bi se sodniki nato lahko odzvali podobno kot že v preteklosti skozi individualne akte, a po njenih besedah preučujejo še druge možnosti, ki bi bile hitrejše in bolj učinkovite.
Po plačni reformi se je večina sodnikov pritožila na odločbe sodnega sveta o uvrstitvi v plačne razrede, upravno sodišče pa je nato za oceno ustavnosti ureditve zaprosilo ustavno sodišče.
Slednje je v odločbi, ki jo je razglasilo pred decembra 2008, izpostavilo ustavnopravno enakovrednost sodne veje oblasti z zakonodajno in izvršilno. Ta enakopravnost pa, je opozorilo sodišče, predpostavlja tudi primerljivo plačilo.
