Državni sekretar na notranjem ministrstvu Damjan Lah je uvodoma pojasnil, da je bistven namen novele zakona o matičnem registru ta, da se ponovno omogoči vpis smrti za osebe, ki so življenje izgubile ob koncu druge svetovne vojne in njihova smrt še ni bila evidentirana v matičnih knjigah. Novost v noveli je tudi ta, da postopki ugotavljanja in vpisa smrti ne bodo več časovno omejeni.
V skladu z novelo zakona matičarju ne bo treba več opravljati posebnega izpita, usposabljanje pa se bo izvajalo na enak način, kot poteka za ostala področja dela upravnih enot, je pojasnil Lah.
Novela predvideva tudi spremembo določbe o pristojnosti za vpis matičnih dejstev iz tujine v matični register. Matično dejstvo bo po novem lahko vpisala katera koli upravna enota, ki je pridobila pravno podlago za vpis dejstva.
Člani odbora so predlog novele podprli praktično brez razprave in soglasno. Ob tem so potrdili tudi priložena dopolnila, ki so sledila pripombam zakonodajno-pravne službe.
V nadaljevanju so poslanci opravili drugo obravnavo predloga dopolnitev zakona o sodelovanju med DZ in vlado v zadevah Evropske unije. Poslanec LDS Anton Anderlič je v imenu predlagateljev zakona pojasnil, da zakon ureja primere morebitnih kršitev načela subsidiarnosti in možnosti DZ, da sprožijo tožbo po sprejetih odločitvah.
V predlogu zakona je tako zapisano, da državni zbor, kadar ugotovi kršitev načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom institucij EU, sklep o kršitvi posreduje vladi, ta pa ob sodelovanju DZ in državnega pravobranilstva pripravi končno besedilo tožbe ter jo vloži na sodišče EU. Odbor je dopolnitev zakona sprejel hkrati z vloženim dopolnilom.
Prav tako so člani odbora v nadaljevanju večinsko podprli tudi poročilo o realizaciji odlokov o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti nad 300.000 evrov za organe državne uprave in za pravosodne organe za leti 2008 in 2009.
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je v zvezi s poročili med drugim pojasnila, da je odlok za leto 2008 vseboval 86 nepremičnin, od katerih se je razpolagalo z 18 nepremičninami. Odlok za leto 2009 pa je vseboval 82 nepremičnin, od katerih se je razpolagalo s šestimi nepremičninami. Razlogi za tako velik razkorak so po besedah Pavlinič Krebsove med drugim povezani z gospodarsko krizo.
