Na Portugalskem prav danes poteka splošna stavka zaradi varčevalnih ukrepov, v Grčiji že mesece vladajo izredne razmere, Irska bo morala zaradi krize zaprositi za pomoč, poleg tega je Evropska unija v izrednih razmerah zaradi propada pogajanj o svojem proračunu za prihodnje leto.
Takšen je na kratko kontekst odločitve Sodišča Evropske unije, ki je presodilo proti lanskemu dogovoru držav članic, da se plače okoli 46.000 evropskih uradnikov zaradi krize zvišajo le za 1,85 odstotka, medtem ko je Evropska komisija predlagala 3,7-odstotno zvišanje.
Evropska komisija je postopek na sodišču zaradi lanske odločitve sprožila ob sklicevanju na uveljavljeno metodo izračunavanja plač na podlagi razvoja plač v osmih članicah unije, ki predstavljajo 76 odstotka bruto domačega proizvoda unije.
Te države so Nemčija, Francija, Italija, Španija, Velika Britanija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. Večina držav članic, tudi Slovenija, je v lanski razpravi o tem menila, da je ta metoda, ki upošteva le osem članic unije, zastarela in ne izraža realnosti.
Poleg tega obstaja posebna "krizna klavzula", ki v posebnih primerih omogoča izjemo od pravil. Na vprašanje, zakaj ta klavzula še ni bila aktivirana, so v Bruslju danes odgovorili, da je klavzula za "nenadne in resne krize", medtem ko omenjena kriza ni nenadna.
V Bruslju sicer sedaj že poteka razprava o novem izračunu plač za obdobje od julija letos do julija prihodnje leto, po katerem namerava Evropska komisija predlagati sicer manjše, a še vedno 0,4-odstotno zvišanje plač evropskim uradnikom.
V Evropski komisiji so danes v povezavi s tem še pojasnili, da se razvoj plač v državah članicah vselej izrazi tudi na plačah evropskih uradnikov, a z zamikom, tako da lahko traja leto ali dve, preden se to dejansko zgodi.
