Pobudniki zahteve ocenjujejo, da bo zakon o malem delu le še pospešil negativni trend zaposlovanja za nedoločen čas, povečal obseg negotovih oblik dela, mladi pa si bodo še bistveno težje našli redno zaposlitev.
Vodja interesne skupine delojemalcev in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je ob predstavitvi zahteve za STA vnovič poudaril, da več kot 100.000 brezposelnih in mladih, ki iščejo zaposlitev, pričakuje redno in ne malo delo.
Po njegovih ocenah bo zakon vplival tudi na ceno dela in s tem na zmanjševanje pravic zaposlenih, nizki stroški za delodajalca pa na zmanjševanje delavskih pravic.
Za sprejem zahteve za razpis referenduma morajo državni svetniki zbrati absolutno večino oz. 21 glasov. Toda Semolič opozarja, da so svetniki že dvakrat pokazali nestrinjanje z malim delom, med drugim so izglasovali veto, zato po njegovih besedah obstaja realno in upravičeno upanje, da bo sklep izglasovan.
Tudi interesna skupina delodajalcev v DS si glede zakona o malem delu ni enotna, je za STA povedal vodja skupine Borut Meh. Nekaterim delodajalcem je namreč po njegovih besedah sistem študentskega dela zelo odgovarjal, saj so se s tem izognili zaposlovanju za nedoločen čas in se lažje prilagajali trgu dela. S študentskim in tudi malim delom se tudi omogoča fleksibilnost podjetja, opozarja Meh.
Po njegovih besedah bo zato pri glasovanju "šlo na tesno", vendar se lahko zgodi, da predlog za zahtevo za referendum dobi podporo. V interesni skupini delodajalcev so štirje svetniki, med njimi tudi predstavnik Trgovinske zbornice Slovenije, ki se je že v začetku opredelila proti malemu delu.
Če bo DS predlog izglasoval, bodo zaustavili aktivnosti zbiranja podpisov za referendum, ki so jih sicer že začeli skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije. ZSSS in študentska organizacija so v DZ že predložili več kot 10.000 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma o malem delu.