"Ne poznam niti enega pozitivnega primera tihe družbe," je ob predstavitvi predloga novele zakona dejal poslanec SDS Andrej Vizjak. O vsotah ali številu vpletenih ni želel ugibati, je pa "prepričan, da je v številnih gospodarskih družbah, kjer so dolgoletni direktorji, predvsem v času visoke konjunkture prišlo do zelo kreativnega razmišljanja, kako se osebno okoristiti".
Tiho družbeništvo je neke vrste kreditno razmerje, ko tihi družbenik svojega vložka v podjetje ne spremeni v lastniško razmerje, temveč si od njega obeta dobiček, je ugotovil Vizjak. V Sloveniji s tem praktično nimamo izkušenj, v SDS pa so predlog sprememb zakona pripravili potem, ko se je v javnosti izvedelo za tiho družbeništvo predsednika uprave Taluma Danila Topleka v podjetju Schop in posredno Gradbenem podjetju Ptuj, ki je za Talum izvajalo kar precej del.
"Nadzorniki Taluma niso ugotovili oškodovanja državnega premoženja, vprašanje pa je, ali do oškodovanja zares ni prišlo," je dejal Vizjak. Predlagatelji so tako v predlog novele zakona o gospodarskih družbah zapisali, da se celotno poglavje o tihih družbah črta. Poleg tega predlagajo tudi obvezen vpis vseh razmerij med družbeniki oz. med družbo in družbenikom v sodni register. V nasprotnem primeru je pogodba nična, je opozoril Vizjak.
Če bo DZ novelo zakona sprejel v predlaganem besedilu, bodo morale obstoječe tihe družbe začeti s postopki za prenehanje v roku 30 dni od uveljavitve.
