Predstojnica katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Polonca Končar meni, da zaposlenim v javnem sektorju izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij s 1. oktobrom že pripada, saj so tedaj veljali pravni viri, ki jih sedaj sicer poskušajo spremeniti. Gre za že pridobljeno pravico in jo je možno po sodni poti uveljaviti, je zatrdila v pogovoru za STA.
Ob tem ocenjuje, da te pravice ministrstvo sedaj z aneksom ne more preklicati za nazaj. To Končarjeva utemeljuje s tem, da sta aneks in kolektivna pogodba pravni vir in ne pogodba, kot to razumejo na ministrstvu za javno upravo. Stranki morata tako v tem primeru spoštovati pravne norme, veljajo tudi ustavne določbe o prepovedi retroaktivnosti aktov.
Zakon, ki to področje ureja, "predvideva tudi možnost uporabe civilnega prava, ampak pod pogojem, da neko vprašanje ni urejeno v zakonu o kolektivnih pogodbah".
Ravno v zvezi s prenehanjem kolektivnih pogodb imamo po besedah predstojnice katedre za delovno pravo zakonsko ureditev, po kateri lahko kolektivna pogodba preneha na tri načine: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s sporazumom pogodbenih strank in z odpovedjo. Ker je v tem primeru to urejeno, "ne pride v poštev obligacijski zakonik in njegove določbe o načinih prenehanja pogodbe".
Končarjeva še meni, da ni možno, da bi morali zaposleni, ki so prejeli izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, denar vračati. Gre namreč za že pridobljeno pravico.
"Zadeva je sedaj pravno tako zapletena, da lahko kaj reši le še sodišče," je dejala. Problem je po njenih besedah verjetno finančna situacija, ki jo razume, vendar bi vlada lahko reagirala tako, da bi plače z zakonom zamrznila, ne pa, da je sprejela sklep o razvezi kolektivne pogodbe.
Prva napaka vlade je bila tako po prepričanju predstojnice katedre za delovno pravo zahteva za razvezo kolektivne pogodbe, s pravnega vidika "popolnoma nesprejemljiva pa je tudi odpoved kolektivne pogodbe in potem še umik te odpovedi". Kot pravi, tega ni in "ne vem, kako bi sedaj lahko to veljalo". Ocenjuje še, da je nenavadno v času odpovednega roka spreminjati kolektivno pogodbo.
Pri pogodbenih odnosih namreč "ne more veljati, da se ena stranka enkrat odloči za odpoved, potem pa to odločitev spremeni. To bi lahko veljalo le, če bi se nasprotna stranka s tem strinjala".
Če se to enostransko dogaja, je po besedah Končarjeve še posebej občutljivo na področju delovnih razmerij. Ljudje namreč "potrebujejo pravno varstvo in stabilno ureditev, ne pa stalno spreminjanje pravnih podlag". Če so odpovedali kolektivno pogodbo, potem to velja, pravi in dodaja, da bi vlada morala počakati na konec odpovednega roka ali pa bi "ponudila novo pogodbo, ne le spremembo".
Zakonska ureditev glede kvoruma pa je po njenem čudna. Kvorum je namreč predviden, če ne bi uspeli sprejeti kolektivne pogodbe ob izpolnjevanju drugih pogojev, ki so tudi "pravno čudno formulirani". "Sporno pa je izsiljevanje v času spora, da se spreminja zakonodaja," še opozarja.
Po njenem mnenju pa obstaja tudi vprašanje ustreznosti višine kvoruma. Ta je, ko gre za kolektivne pogodbe, sklenjene na nacionalni ravni, navadno višja. Vprašanje je tudi, dodaja, ali lahko spremembo kolektivne pogodbe podpisujejo tudi tisti sindikati, ki niso podpisniki te pogodbe.
Glede onemogočanja izplačila tretje četrtine odprave nesorazmerij pa predstojnica katedre za delovno pravo pravi, da nima natančne formulacije in težko komentira. Pojasnila pa je, da so tudi na Pravni fakulteti sporočili, da jim je bil s strani ministrstva zamenjan računalniški program in je nemogoče po starem obračunati plače. To je po njenih besedah "milo rečeno nenavadno".
Najbolj možna pot pa je sedaj po njenih ocenah izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij po sodni poti. Ta je namreč nesporna, "če bi posamezniki uveljavljali pravico do plače". Opozarja pa, da lahko nekdo rešuje spore po sodni poti le, če je stranka kolektivne pogodbe, kar pa je odvisno od veljavnosti kolektivne pogodbe. Zato Končarjeva dvomi, "da bi lahko tisti del sindikatov, ki ni pristopil k spremembam, tožil".
Obenem izpostavlja še pogodbe o zaposlitvah, ki lahko kljub spremembam pravnih virov neko pravico ugodneje urejajo.
Na vprašanje, kaj bi po njenem vlada morala storiti, pa odgovarja, da težko svetuje, "ker je bilo toliko političnih odločitev, ki so v ta položaj pripeljale, da je sedaj treba verjetno po politični poti tudi odločiti". Na vsak način pa bi morali upoštevati, "da imamo v tej državi zakone, ki jih je treba spoštovati".
Zato bi po njenih besedah morala vlada "naprej sama sebi priznati, da je delala napake", in potem nadaljevati postopke. Težko bo namreč rešiti položaj, ocenjuje Končarjeva, ne da bi izplačali tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij.
