Glavni očitek predlagateljev veta je bila sprememba statusa zavoda, ki tako postaja samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. "Delniška družba", ki se je pojavila v eni od prejšnjih verzij predlogov zakona, se zdaj samo skriva za drugim imenom, pravi svetnik Rajko Fajt. Predlagateljem veta se zdi vprašljiva tudi ureditev, po kateri zaposleni niso več javni uslužbenci.
Ministrica za kulturo Majda Širca odgovarja, da so osnovni cilji zakona večja avtonomija, depolitizacija, kvaliteten program in dobra javna služba. Za sedanji sistem to po njenih besedah ne drži, zato ga je treba spremeniti.
Novi zakon tako uporablja določila zakona o javnih zavodih, hkrati pa tudi dobre rešitve, ki veljajo za gospodarske družbe. Širca je zavrnila tudi očitek o komercializaciji, saj zakon po njenih besedah določa sankcije za upravo v primeru neizpolnjevanja javne službe. Edini ustanovitelj in lastnik RTVS je država, pa odgovarja na očitek o privatizaciji. Za zaposlene se po njenih besedah ne bo spremenilo nič, dokler ne pride do nove kolektivne pogodbe.
Svetnik Andrej Rus veta ni podprl, saj je RTVS po njegovem mnenju potreben sprememb. Kot pravi, je nov zakon lahko tudi izhodišče za nadaljevanje reforme na področju javnega sektorja. Proti vetu je bil tudi svetnik Jože Mencinger, ki sicer meni, da je zakon slab, a ne verjame, da se da napisati boljšega.
Potem ko je državni svet veto zavrnil, pa so poslanci SDS in SNS ter poslanec SD Andrej Magajna vložili referendumsko zahtevo. V njej navajajo, da je bil že julija 2005 sprejet zakon, ki je na evropsko primerljiv način uredil javni zavod. Ob tem dodajajo, da so zakon na naknadnem zakonodajnem referendumu septembra 2005 potrdili tudi volivci.
Kot so zapisali, nasprotujejo predlaganemu statusnemu položaju RTVS, spremembi statusa zaposlenih in določilom, ki predvidevajo posebne oddaje ali programe za pripadnike narodnih skupnosti nekdanjih republik Jugoslavije. Obenem se tudi sprašujejo, ali na novo opredeljena sestava programskega sveta in imenovanje članov zagotavljata pluralnost medijskega prostora in neodvisnost od politike.
Zakon je po njihovem mnenju v nasprotju z javnim interesom, saj omogoča in spodbuja izvajanje komercialne dejavnosti v škodo javne službe ter zaradi finančne avtonomnosti privatizacijo zavoda. Lahko pa se bo zgodilo tudi, da se bodo morali nekomercialni programi umikati komercialnim v manj privlačne termine, so zapisali v obrazložitvi.
Na referendumsko zahtevo so se že odzvali na ministrstvu za kulturo, kjer so zakon pripravili. Zakon po njihovih navedbah zagotavlja depolitizacijo RTVS in ni političen projekt, kot je bil prejšnji. Novi zakon je plod dolge in izčrpne strokovne razprave, številnih pogajanj in strpnega vključevanja javnosti, so zapisali. Kot poudarjajo, mu stroka, tudi pravna, ne nasprotuje.
Po mnenju vodje poslanske skupine Cvete Zalokar Oražem je referendum o zakonu o RTVS nesmiseln. Zakon je namreč nastajal dolgo časa, pri njem pa je sodelovala stroka, je pojasnila za STA. Prepričana je, da zakon prinaša številne dobre rešitve. Referendum po njenem mnenju ne more uspeti, "razen če bo to referendum, ki bo manipulativno odrazil to, da bodo ljudje na njem izrazili svoje nestrinjanje z aktualnim stanjem na RTVS".
Po mnenju vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica gre pri referendumski zahtevi najverjetneje za to, da je "nekaterim žal za vpliv, ki ga je imela do zdaj politika na RTVS". Kot je prepričan, ima z novim zakonom večji vpliv na RTVS civilna družba, zato zakon v primerjavi s prejšnjim pomeni "napredek zgodbe". "Nikjer pa seveda ni rečeno, da se zakonodaje v nadaljevanju ne da še izboljševati in nadgrajevati," je dejal Sajovic.
V DeSUS menijo, da je referendum o zakonu o RTV Slovenija "po vsej verjetnosti" nepotreben, kar je za STA dejal predsednik stranke Karl Erjavec. Dodaja pa, da je referendum "demokratičen instrument, ki ga lahko uporabi, kdor ni zadovoljen z zakonom".
V opozicijski SLS so prepričani, da je nov zakon o RTVS slab, vendar podpisov za vložitev referendumske zahteve niso prispevali, saj trenutno "to ni ključni problem v državi". Ta trenutek ni čas za referendum, vso pozornost je treba nameniti reševanju gospodarske krize, varčevanju in ukrepom strukturnih reform, meni predsednik SLS Radovan Žerjav. Trošiti politično energijo in tudi denar za temo, ki ta trenutek ni ključna, je po njegovem mnenju nepotrebno.
Referendumsko zahtevo podpirajo tudi v zunajparlamentarni NSi, "saj je zakon slab, nedodelan in ne predvideva nobenih bistvenih izboljšav, ki bi pomenile še boljšo RTVS, ampak ravno nasprotno", so zapisali v sporočilu za javnost. V NSi bodo obenem vložili tudi pobudo za presojo ustavnosti več členov zakona. Po njihovem mnenju se povečuje vpliv politike na RTVS.
V poslanski skupini SD se na referendumsko zahtevo še niso odzvali.
