Po slovenski ustavi naj bi veljala popolna ločenost zakonodajne, izvrše in sodne veje oblasti, a zadnji dogodki kažejo, da sodno vejo oblasti v zadnjem času popolnoma obvladuje leva vladna koalicija, v pismu tuji javnosti opozarjajo v SDS.
Ob tem izpostavljajo, da so poslanci koalicije v parlamentu ob prvem glasovanju za kandidata za predsednika vrhovnega sodišča spomladi letos, ko je bil kandidat tedanji podpredsednik vrhovnega sodišča Marko Šorli, tega zavrnili z argumentom, da je kot član sodnega senata vrhovnega sodišča leta 2004 oprostil poslanca SDS Pavla Ruparja. Poudarjajo, da so že tedaj izrazili prepričanje, da konkretna sodniška odločitev v točno določenem procesu ne sme biti razlog, ki bi kandidatu preprečil, da postane predsednik vrhovnega sodišča.
V SDS Masleši očitajo, da v nasprotju s prejšnjimi predsedniki vrhovnega sodišča skoraj nima znanstvenih objav. To po prepričanju SDS kaže, da je strokovno šibek in brez večjega ugleda v sodnih krogih. Navajajo še, da so nekateri vrhovni sodniki že protestirali nad njegovim imenovanjem.
Med razlogi, zakaj nasprotujejo imenovanju Masleše, v SDS navajajo, da je med drugim glasoval v prid zadnje izrečene smrtne kazni v času bivšega režima in da je v tistem času legaliziral umore na meji z Italijo. Kot navajajo, naj bi Masleša namreč sodeloval v "tajnih komisijah", ki so potrjevale ubijanje tistih, ki so jih odkrili pri ilegalnem prečkanju meje z Italijo.
Poleg tega naj bi Masleša aktivno nasprotoval slovenski osamosvojitvi, še navajajo v SDS. Med napadom JLA na Slovenijo naj bi namreč "samozadovoljno dejal, da bo JLA Slovenijo do tal porazila".
V SDS še navajajo, da na omenjene očitke Masleša nikoli ni odgovoril. Prepričani so, da je Slovenija z njegovim imenovanjem pred popolno podreditvijo sodne veje oblasti s strani sedanje leve vlade.
Masleša je sicer za današnji Dnevnik ocenil, da so očitki SDS na njegov račun neutemeljeni in neresnični, razen kar se tiče izreka smrtne kazni. Glede slednjega pa odgovarja, da je šlo za kazenski postopek petkratnega umora iz zgodnjih osemdesetih let, smrtno kazen pa je izrekel petčlanski senat, ki mu je sam predsedoval. V pritožbenem postopku je bila smrtna kazen spremenjena v dvajsetletno zaporno kazen, sodba pa je prestala tudi preizkus na vrhovnem sodišču.
"O očitkih glede sodelovanja pri komisiji, ki naj bi verificirala poboje tistih, ki so nelegalno prečkali državno mejo, lahko rečem le, da o tem ne vem ničesar," je za Dnevnik še dejal Masleša in dodal, da dokler se ti očitki niso pojavili, sploh ni vedel, da je taka komisija obstajala. "Česa takega ali temu podobnega nisem nikoli rekel," pa je odgovoril na očitek o izjavi, da bo JLA zravnala Slovenijo.
