Države članice so danes o tem razpravljale v sestavi Sveta za splošne zadeve v okviru priprav na zasedanje Evropskega sveta konec tedna v Bruslju. Ta bo predvidoma potrdil poročilo delovne skupine za izboljšanje gospodarskega upravljanja pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya.
"Ključna razprava je bila namenjena nadaljevanju dela skupine, predvsem vzpostavitvi trajnega mehanizma za reševanje kriz, saj je bilo jasno povedano, da sedanja mehanizma, ki se iztečeta leta 2013, v sedanji obliki ne bosta mogla biti ponovno potrjena," je povedala državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropske zadeve Andreja Jerina.
Po njenih besedah "trenutno še ni popolnoma jasno, ali je za to res treba spremeniti primarno zakonodajo". Zato so se države članice dogovorile, da se to zelo natančno preuči. "Predvsem je treba zelo natančno pogledati vse pravne, politične in ekonomske posledice različnih opcij ravnanja, in to v časovni dimenziji, ki je izjemno kratka," je pojasnila državna sekretarka.
Ob tem je pojasnila, da bi bilo treba tudi v primeru poenostavljenega postopka v nekaterih državah še vedno izvesti referendum, da bi bilo treba pogodbo ratificirati in da bi bilo treba zelo jasno sporočiti državljanom, zakaj v resnici gre. "To pa lahko pripelje v zelo neljubo ekonomsko situacijo, če bi se zgodilo, da neka država ne bi uspela z ratifikacijo," je opozorila.
Slovenija po besedah državne sekretarke podpira uvedbo stalnega mehanizma pod pogoji, da je ta avtomatičen, da pravila veljajo enako za vse, da se pri postopku sprejemanja vnaprej zelo jasno opredeli vsa tveganja in da je postopek transparenten.
"Zaradi kompleksnosti spreminjanja pogodbe je to verjetno tista zadnja varianta, ki pa ji načeloma mi ne nasprotujemo. Vendar želimo, da se prej preveri in izrabi vse tiste mehanizme, ki jih sedanja ureditev že daje na voljo," je poudarila Jerina.
Razprava se sedaj seli na zasedanje voditeljev držav in vlad članic unije konec tedna. A bo vrh že sprejel odločitev o tem, ali je potrebna revizija Lizbonske pogodbe, je po besedah državne sekretarke za zdaj težko reči.
Spremembo Lizbonske pogodbe do leta 2013 sta minuli teden v skupni izjavi predlagali Nemčija in Francija, da bi lahko unija vzpostavila stalni mehanizem za reševanje kriz in strožje kaznovala kršiteljice javnofinančne discipline. Državi namreč kot sankcijo predlagata tudi odvzem glasovalnih pravic.
Velika Britanija, Švedska in Češka, ki sicer niso članice območja evra, so izrazile dvome glede odpiranja težko dogovorjene Lizbonske pogodbe. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn pa je celo dejal, da nemško-francoski predlog "zastruplja" predloge za izboljšanje gospodarskega upravljanja.
Belgijski zunanji minister Steven Vanackere, čigar država predseduje uniji, je sicer želel depolitizirati razpravo. Poudaril je, da nobena država ne želi odpirati Pandorine skrinjice in opozoril, da obstaja več načinov za spremembe pogodbe. "Če ne gre za nove pristojnosti, obstajajo prožnejši načini," je pojasnil.
