S spremembo postopka za priznanje mednarodne zaščite, s sistemsko ureditvijo zakonitega zastopništva za mladoletnike brez spremstva in s širitvijo pravic prosilcev za mednarodno zaščito ter oseb s priznano mednarodno zaščito bodo dvignili predvsem standarde tako pri prosilcih kot tudi pri osebah s priznano mednarodno zaščito, je uvodoma pojasnil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Damjan Lah.
Med bistvenimi spremembami pri postopku mednarodne zaščite je izpostavil, podaljšanje roka za vložitev tožbe zoper odločbo, izdano v pospešenem postopku, z dosedanjih tri na osem dni. Novela uvaja tudi obvezno izvedbo glavne obravnave v postopku pred upravnim sodiščem in brezplačno pravno pomoč na prvi stopnji do izdaje odločitve v postopku mednarodne zaščite.
Po Lahovih besedah so upoštevali več predlogov nevladnih organizacij, med drugim glede delitve postopka na predhodni postopek in postopek mednarodne zaščite, povečali obseg prevajanja odločitev, uvedli dodatno informiranje prosilcev, zožili možnosti za opustitev osebnega razgovora in spremenili razloge za obravnavanje zadev v pospešenem postopku.
Besedilo zakona se po besedah poslanca LDS Ljuba Germiča spreminja v korist in izboljšanje statusa oziroma položaja prosilca za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito ter njihovih pravic, zato bodo novelo podrli.
Kot je dejala poslanka Darja Lavtižar Bebler, so se v poslanski skupini SD vedno zavzemali za spoštovanje mednarodnih norm pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, tudi tistim osebam, ki zaradi političnih, gospodarskih ali drugih razmer ne morejo več živeti v svoji domovini.
Ker se v poslanski skupini SDS strinjajo z rešitvami, ki sledijo postopkovni direktivi in ostalim direktivam EU, katere gradijo enotni evropski azilni sistem, nasprotujejo pa nekritičnim rešitvam azilnih pravic, kar je predlagatelj zakona dodal ob predlaganih spremembah, se bodo pri glasovanju vzdržali, je napovedal poslanec Jožef Jerovšek.
S predlaganimi spremembami na področju mednarodne zaščite se strinjajo v poslanski skupini Zares. Kot je dejal Vito Rožej, so na matičnem delovnem telesu uspešno predlagali uvedbo pravne pomoči na prvi stopnji.
Gvido Kres je v imenu poslanske skupine SLS med drugim opozoril na finančne posledice tega zakona, ki sicer niso velike, vendar kljub temu novele v tem trenutku ne bodo podprli.
Glede na veliko število vloženih amandmajev so v SNS prepričani, da bi bilo bolj pametno pripraviti nov zakon, ki bi to področje reševal celoviteje in bolj dokončno usklajeno z EU. Kljub vsemu v SNS sprejetju novele ne bodo nasprotovali, je napovedal Silven Majhenič.
Poslanci o vloženih koalicijskih dopolnilih niso razpravljali, glasovanje o dopolnilih pa bo DZ opravil zvečer v okviru glasovanj.
