Direktiva, ki ureja nagrajevanje bankirjev, kreditnim in investicijskim institucijam nalaga, da bodo morale s svojimi politikami in praksami nagrajevanja spodbujati zdravo in učinkovito obvladovanje tveganj.
Poleg tega direktiva določa nadzor nad politikami nagrajevanja, tako da bodo lahko nadzorniki od institucij zahtevali ustrezno ukrepanje s ciljem izboljšanja politik nagrajevanja, če bodo ugotovili probleme.
Evropska unija naj bi tako kot prva gospodarska sila v svetu ukrepala proti visokim plačilom bankirjev. Zakonodajni sveženj, ki predvideva omejitev nagrad bankirjev, je že julija potrdil tudi Evropski parlament.
Zakonodaja konkretno predvideva, da dodatki za bankirje ne bi smeli biti nesorazmerni s pogodbeno določeno plačo in bi morali biti izplačani v skladu z evropskimi smernicami.
Gotovinski del naj bi znašal največ 30 odstotkov celotne nagrade ali 20 odstotkov pri posebej visokih nagradah. Izplačilo od 40 do 60 odstotkov nagrade bi bilo odloženo za vsaj tri leta in ga bi bilo moč izterjati, če se naložbe ne izkažejo za uspešne.
Najmanj polovica celotne nagrade naj bi se izplačala v obliki t. i. pogojnega kapitala in delnic. Ta sredstva bodo prva, ki bi jih moral prejemnik vrniti banki, če bi zašla v težave, s čimer bi se izognili poseganju po proračunskih sredstvih.
Nagrade bodo tudi omejene sorazmerno glede na plačo. Vsaka banka bo morala v skladu z evropskimi smernicami vzpostaviti omejitve na nagrade, povezane s plačo. Na ta način naj bi zmanjšali veliko vlogo nagrad v bančnem sektorju.
Nova zakonodaja velja tudi za pokojnine, podobne nagradam. Izjemno visoke pokojnine naj bi bile izplačane v obliki pogojnega kapitala, njihova višina pa naj bi bila sorazmerna z "močjo" banke. Na ta način naj bi se izognili, da bi se bankirji upokojili z vrtoglavo visokimi pokojninami, čeprav je bila njihova banka v krizi.
Predvideni so tudi strožji ukrepe za banke, ki so dobile državno pomoč. Direktorji teh finančnih ustanov ne bi smeli dobiti nobenih nagrad, razen če bi bilo izplačilo res upravičeno. V skladu z novimi pravili bi moralo biti poplačilo sredstev davkoplačevalcev na prvem mestu.
Nova zakonodaja, ki jo je danes v Luksemburgu potrdil Svet za konkurenčnost, predvideva tudi nova pravila glede kapitalske ustreznosti, in sicer določa, da bodo banke obvezane imeti večje kapitalske zaloge kot pred izbruhom gospodarske krize.
Nova pravila o kapitalskih zahtevah naj bi zagotovila ustrezno kritje za tveganja, ki jih banka prevzema med svojim trgovanjem, vključno z naložbami v hipotekarno zavarovane vrednostne papirje, ki so sprožili svetovno finančno krizo.
Nova pravila glede nagrad naj bi začela veljati januarja, za kapitalske zahteve pa najpozneje do konca leta 2011.
