Kot je dejal Šoltes, so na računskem sodišču ugotovili, da kazenski zakonik javnih financ ne ščiti dovolj in da je zasebna lastnina bistveno bolj varovana, kot to velja za javne finance. Zato so predlagali spremembo kazenskega zakonika, pri tem pa po njegovih besedah intenzivno sodelujejo s tožilstvom, policijo in ministrstvom za pravosodje.
Člen, ki so ga predlagali, bo sankcioniral tistega, ki bo s svojim ravnanjem oškodoval javne finance, pri čemer naj ne bi bilo ključno, ali je zase pri tem pridobil premoženjsko korist. Kot pojasnjuje Šoltes, je praksa pokazala, da je protipravno pridobitev premoženjske koristi zelo težko dokazati, zato so se zadovoljili že s tem, da nek posameznik z naklepnim ravnanjem povzroči škodo javnim financam.
Za primer daje, ko nekdo podpiše pogodbo, s katero se odpove določenim prihodkom, ki bi se morali steči v eno od javnih blagajn, ali če ne izvaja potrebnega nadzora, zaradi česar so posledično oškodovane javne finance.
Kot trdi Šoltes, so člen že skoraj v celoti uskladili s stroko, odprtoe je le še vprašanj, kdaj ga bosta potrdila vlada in kasneje DZ. Šoltes ne želi, da bi se s to spremembo kazenskega zakonika namerno zavlačevalo in zaenkrat po njegovih informacijah na tak scenarij ne kaže.
"Pričakujemo, da bo prišlo do sprememb kazenskega zakonika še letos," pravi prvi mož računskega sodišča, ki je prepričan, da bo taka sprememba zagotovo izboljšala upravljanje z javnimi financami, saj bo spremenila odnos do njih in delovala predvsem preventivno.
Šoltes je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv povedal še, da je računsko sodišče ravno v postopku revizije protikriznih ukrepov, ki jih je sprejela država. Ker nekateri med njimi še trajajo, se bodo v določenih primerih posvetili predvsem vprašanju, ali so bili njihovi cilji dovolj jasno zastavljeni, da se bo njihovo uresničevanje dalo oceniti.
"Vlada ne more zgolj reči, da bo s podelitvijo sredstev povečala učinkovitost, če ne definira, kaj učinkovitost sploh je," je prepričan Šoltes, ki obenem opozarja, da so lahko protikrizni ukrepi tudi veliko tveganje za stabilnost javnih financ v prihodnje.
Računsko sodišče je tako ugotovilo pomanjkljivosti pri zavarovanju za državna jamstva v okviru jamstvenih shem in nadzoru nad njihovim izvajanjem.
Računsko sodišče je predlogu zaključnega računa lanskega državnega proračuna izreklo negativno mnenje. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je kot glavni razlog za tako oceno izpostavil prikrito sanacijo bančnega sistema.
Država se je namreč lani z izdajo obveznic in zakladnih menic zadolžila za blizu dve milijardi evrov, kar je v svojih knjigah izkazovala kot prosta denarna sredstva, vendar pa jih je enotni zakladniški račun z namenom ohranitve stabilnosti domačega bančnega sistema v času finančne krize naložil v obliki triletnih depozitov v poslovne banke.
Finančni minister Franc Križanič je ob tem napovedal spremembe zakona o javnih financah, Šoltes pa si želi, da bi se postopek sprejemanja zaključnega računa proračuna spremenil tako, da bi vlada vanje vključila popravke na podlagi ugotovitev računskega sodišča.
Glede taga, ali se tudi Križaniču obeta poziv računskega sodišča za razrešitev, tako kot se je to zgodilo v primeru nekdanjega okoljskega ministra Karla Erjavca, pa je Šoltes zatrdil, da bo vse odvisno od odzivnega poročila na negativno mnenje, ki ga morajo pripraviti na finančnem ministrstvu.
