Zahtevo za odložilni veto je vložilo osem svetnikov s prvopodpisanim Milanom Ozimičem iz SDS. Kot je danes povedal Ozimič, zakon o preoblikovanju Kada ni dovolj jasen, zato se poraja preveč vprašanj in dilem, rešitve zanje pa niso jasno razvidne. Vpliv na premoženje, ki naj bi dolgoročno služilo pokojninski blagajni, se z zakonom oddaljuje od tistih, ki to blagajno koristijo, in sicer upokojencev, je prepričan Ozimič.
Minister za finance Franc Križanič je očitke predlagateljev veta zavrnil. Pojasnil je, da se z zakonom zaključuje reforma upravljanja s posrednimi in neposrednimi kapitalskimi naložbami države, nov način gospodarjenja pa bo po njegovi oceni učinkovitejši in bolj transparenten. Zakon ločuje upravljanje s strateškimi naložbami države, delovanje Kada kot portfeljske družbe in vzpostavlja zavarovalnico kot hčerinsko družbo Kada.
Zakon predvideva, da Kad in Sod ne bosta več razpolagala z nobeno kapitalsko naložbo, ki bo določena za strateško oz. katere skupna knjigovodska vrednost bo presegla 20 milijonov evrov. S temi naložbami bo upravljala pred kratkim ustanovljena agencija za upravljanje kapitalskih naložb države, ministrstvo za finance pa po besedah Križaniča že pripravlja strategijo o strateških naložbah.
Kad bo moral v skladu z zakonom Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije letno nakazati 50 milijonov evrov, to nakazilo pa naj bi se uporabljalo za usklajevanje pokojnin. Sodeloval bo lahko tudi pri nakupu in odprodaji zdravih jeder v kakšnem podjetju, ki bi se znašlo v težavah, je pojasnil Križanič.
Predlagatelji veta so podvomili tudi v ustanovitev zavarovalnice, ki se bo v skladu z zakonom izločila iz Kada. Menijo namreč, da bi bila za to primernejša pokojninska družba. Zavarovalnica, na katero bo Kad prenesel upravljanje štirih pokojninskih skladov, obdržal pa upravljanje sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, bo imela 152,2 milijona evrov osnovnega kapitala.
Predlagatelji so prepričani, da bo uprava nove zavarovalnice ta denar vlagala v tvegane zavarovalniške produkte in tako ta sredstva izpostavila tveganjem. Zavarovalnica je zato po oceni Ozimiča "bistveno slabša" rešitev. "Zavarovalnica je že sama po sebi rizična ustanova in trguje z riziki," je danes dejal Ozimič.
Križanič pa je glede zavarovalnice pojasnil, da bo zagotavljala varne dolgoročne donose. Imela bo dovolj močan kapital, s katerim bo lahko zagotavljala varnost vlog in povečevanje vrednosti premoženja. Kad bo imel svoj nadzorni svet, v katerem bodo predstavniki sindikatov, upokojencev in države, ki bodo lahko vplivali na delovanje zavarovalnice, je še dodal.
