Poslanske skupine SDS, SLS in SNS so na ustavno sodišče konec julija vložile zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega zakona in za zadržanje njegovega izvrševanja. Poslanci dvomijo v ustavnost zakona, s katerim se vzpostavlja pravna podlaga za sodelovanje Slovenije v mehanizmu za zagotavljanje finančne pomoči, če poleg Grčije še katera od držav z evrom na trgu ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev.
Ustavno sodišče je zahtevo poslanskih skupin v DZ poslalo v začetka avgusta. Takrat je začel teči 20-dnevni rok, v času katerega se je moral DZ izjaviti o delu zahteve, ki se nanaša na zadržanje izvrševanje zakona, medtem ko je dalo ustavno sodišče zakonodajalcu 60-dnevni rok, da se izjavi o vsebini zahteve za presojo ustavnosti. Odbor za finance je razpravo o delu zahteve, ki se nanaša na zadržanje izvrševanja zakona, opravil konec avgusta, pri čemer je zadržanje izvrševanja zavrnil.
Razpravo o zahtevi za oceno ustavnosti omenjenega zakona je odbor opravil danes. Zakonodajno-pravna služba je pri tem ocenila, da je v zakonu določen postopek izdajanja poroštev in da je jasno opredeljen poseg v položaj oseb, na katere se zakon nanaša. Zavrnila je tudi očitke vlagateljev, da so poroštvo, njegova narava in namen pomanjkljivo opredeljeni. Odbor se je kot matično delo z mnenjem zakonodajne službe strinjal in ji predlagal, da pripravi odgovor ustavnemu sodišču.
Zahtevi za oceno ustavnosti zakona nasprotuje tudi vlada, ki je DZ predlagala, da pobudo zavrže kot neutemeljeno. Predlagatelji pobude se po mnenju vlade sklicujejo na predlog zakona, pri čemer ne upoštevajo sprememb, ki jih je doživel v zakonodajnem postopku, je danes pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar in dodala, da predlagatelji izpodbijajo neobstoječ zakon.
Posebna družba, ki bo lahko z zadolževanjem na finančnih trgih po najugodnejših pogojih po potrebi pomagala članicam v težavah, je po besedah Vraničarjeve z zakonom jasno določena, prav tako je določen tudi obseg poroštva. Ob tem je opozorila tudi na obveznosti Slovenije z vidika članstva v EU.
"Ugotavljamo, da bi neukrepanje na predlagan način oz. v smislu nesodelovanja Slovenije v mehanizmu, ki je namenjen podpori oziroma krepitvi evrskega območja, pomenilo neizpolnjevanje prevzetih mednarodnih obveznosti," je pojasnila.
Andrej Vizjak (SDS) je ob tem menil, da se Slovenija z zakonom poslužuje negotove poroštvene politike in da se "brezkompromisno klanjamo neki politiki, pri čemer zanemarjamo naše probleme", kot so bile na primer nedavne težave s poplavami. Izpostavil je, da je namen poroštva zelo nejasen in nedoločen, prav tako ne obstaja konkreten posel, za katerega bi rabili poroštvo.
Z njim se je strinjal tudi Zvonko Černač (SDS), ki je prepričan, da v takšnih primerih ne gre za solidarnost z državami članicami evrskega območja. "Za solidarnost bi šlo, če bi bogatejše članice pomagale šibkejšim," je dejal. Radovan Žerjav (SLS) je ob tem dodal, da gre "preprosto za preveliko obremenitev za Slovenijo", opozoril pa je tudi veliko hitrost pri pripravljanju zakona.
Matevž Frangež pa je v imenu SD opozoril, da je bil zakon sprejet z jasno določenim namenom, da tudi Slovenja prispeva k stabilizaciji javnofinančnega položaja nekaterih držav članic evrskega območja. Poudaril je, da je jasno določeno, komu je poroštvo namenjeno, določeni pa so tudi kriteriji in namen poroštva.