Novoizvoljena ustavna sodnica bo nasledila Marijo Krisper Krambereger, ki so jo na njeno željo zaradi zdravstvenih razlogov s funkcije predčasno razrešili. Korpič Horvatovo je državnemu zboru v imenovanje predlagal predsednik republike Danilo Türk, potem ko jo je izbral med tremi prijavljenimi kandidati. Za funkcijo na ustavnem sodišču sta se prijavila še višji sodnik na upravnem sodišču Damjan Gantar in diplomirani pravnik ter doktor tehničnih znanosti Jure Marn.
Predsednik Türk je v utemeljitvi zapisal, da je na podlagi predstavljenih izkušenj in strokovnosti Etelka Korpič Horvat primerna kandidatka za ustavno sodnico. Kandidatka ima po predsednikovih besedah vsa potrebna znanja, izkušnje in osebnostne lastnosti. Z njimi bo lahko pomembno prispevala k nadaljnjemu ugledu ustavnega sodišča in odločitve sprejemala v skladu z ustavo, še meni predsednik republike.
Korpič Horvatova, rojena leta 1948, je diplomirala leta 1971 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Na tej fakulteti je končala tudi magistrski študij in leta 1991 uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Vpliv zaposlovanja doma in v tujini na deagrarizacijo pomurske regije.
Osem let je opravljala delo direktorice SDK, podružnice Murska Sobota, nato je še devet let, do februarja 2004 opravljala funkcijo članice računskega sodišča.
Od leta 1994 predava delovno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Na isti fakulteti je tudi nosilka in predavateljica predmetov proračunsko pravo in državna revizija magistrskega študija za področje davčnega prava in magistrskega študija na področju delovnega prava, kjer predava pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev (individualno delovno pravo) in je tudi nosilka tega predmeta.
Poleg tega je članica Sodnega sveta, predsednica komisije za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor, predsednica komisije za razlago kolektivne pogodbe lesarstva in predsednica programskega sveta Fundacije dr. Vaneka Šiftarja, je zapisano na spletnih straneh fakultete.
Ustavno sodišče je sicer sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izmed pravnih strokovnjakov za dobo devetih let izvoli državni zbor. Ustavni sodniki na to funkcijo ne morejo biti ponovno izvoljeni. Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let.
