Poslanci so že v drugi obravnavi predloga zakona iz prvotnega vladnega predloga med drugim izločili del o prenosu pravic in pooblastil Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU) na Slovensko odškodninsko družbo (Sod), kar je bil eden od razlogov za to, da so tudi v koalicijskemu Zaresu glasovali po lastni presoji.
Zakon določa preoblikovanje Kapitalske družbe (Kad) z izčlenitvijo nove družbe, zavarovalnice v 100-odstotni lasti Kada, na katero bi Kad prenesel upravljanje štirih pokojninskih skladov. Osnovni kapital zavarovalnice bo 152,2 milijona evrov. Kad bo medtem obdržal upravljanje sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Takšni rešitvi so nasprotovali v opoziciji, glasovi nestrinjanja pa so se slišali tudi iz koalicije, češ da gre za nepotrebno novo konkurenco na zavarovalniškem trgu in poskus kovanja dobičkov na račun zavarovancev, ki bodo s tem izpostavljeni bistveno večjim tveganjem, kot če bi se izčlenila pokojninska družba.
Poslanska skupina SDS je zato za glasovanje predlagala dopolnilo, da se iz Kada izčleni pokojninska družba z enakim osnovnim kapitalom, a ga poslanci niso podprli.
Kad bo moral v skladu z zakonom Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije letno nakazati 50 milijonov evrov, to nakazilo pa naj bi se uporabljalo za usklajevanje pokojnin.
Kad in Sod tudi ne bosta smela več razpolagati z nobeno kapitalsko naložbo, ki bo določena za strateško oz. katere skupna knjigovodska vrednost bo presegla 20 milijonov evrov (v prvotnem predlogu vlade je bila številka 40 milijonov evrov).
S temi naložbami bo upravljala agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države. Poleg tega zakon Kadu in Sodu postavlja omejitev, da imata lahko v vsaki novi naložbi največ pet odstotkov glasovalnih pravic ali kapitala, ne glede na določila zakona pa lahko pridobita večji delež od petih odstotkov, če dobita soglasje nadzornega sveta in skupščine.
V opoziciji, še posebej v SDS, so bili glasno proti sprejetju zakona, ki je poleg cilja doseganja preglednejše in učinkovitejše politike upravljanja s premoženjem države povezan tudi z že zaključenim postpkom vstopanja Slovenije v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj.
Po današnjih besedah Zvonka Černača (SDS) gre v odsotnosti celovitega strateškega pristopa vlade k upravljanju z državnim premoženjem in pokojninskimi skladi za še en poskus, da se interesne skupine polastijo državnega premoženja. Černač je zatrdil, da se preglednost ureditve s predlogom ne povečuje, saj se ustanavlja kup novih paradržavnih ustanov s številnimi zaposlenimi.
