Predlog zakona, ki ga je vlada poslala v državni zbor, po navedbah združenja delodajalcev vsebuje številne nedogovorjene novosti v škodo delodajalcev. Izpostavljajo zviševanje najnižjih osnov za plačilo prispevkov, odpravo možnosti odpisa, odloga in obročnega plačila prispevkov in zviševanje prispevne stopnje za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v škodo gospodarstva oz. delodajalcev, zato v združenju umikajo že dano podporo temu zakonu.
Kot navajajo, predlog zvišuje najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za osebe v delovnem razmerju z minimalne plače na 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. "To dviga letni strošek delodajalcev vsaj za 30 milijonov evrov in dodatno administrativno zapleta obračunavanje plač," opozarjajo v združenju.
Tudi za samostojne podjetnike se kot najnižja osnova za plačilo prispevkov ukinja minimalna plača in uvaja višja osnova, v višini 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, še opozarjajo. "Samostojni podjetniki bodo tako bistveno bolj obremenjeni, predvsem tisti samostojni podjetniki, katerim je samozaposlitev v kriznih časih predstavljala rešitev pred popolno izgubo zaposlitve," dodajajo.
Predlog ukinja možnost zavarovanja (so)lastnikov družb, ki so poslovodne osebe na podlagi sklenjenega delovnega razmerja. Ti zavarovanci se bodo morali obvezno zavarovati kot družbeniki in plačevati prispevke najmanj od zneska 90 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.
Poleg tega je vlada po navedbah združenja brez vednosti socialnih partnerjev spremenila del, ki določa odpis, odlog in obročno plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To po zadnjem predlogu zakona ni več mogoče, kljub temu, da je ta institut predvsem v času gospodarske krize podjetjem v težavah omogočil ohranitev likvidnosti in sposobnost izplačevanja dohodkov zaposlenim ter ostalih obveznosti, opozarjajo.
To, da se prispevna stopnja delodajalca za obvezno pokojninsko zavarovanje v predlogu zakona povišuje na najmanj 10,55 odstotka, s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo pa bo možno določiti tudi višjo prispevno stopnjo, bo zgolj povečalo strošek dela, ne bo pa rešilo problematike neučinkovitega sistema obveznega dodatnega zavarovanja, so prepričani delodajalci.
V združenju opozarjajo še na uvedbo obveznosti plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi od odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki presegajo minimum po zakonu o delovnih razmerjih, od katerih se sedaj prispevki ne plačujejo. "To povečuje strošek odpravnin, ki so v skladu z dogovori med delodajalci in delavci izplačane v višjem znesku kot znaša minimum po zakonu o delovnih razmerjih in se bo tudi zmanjšal znesek neto odpravnine delavca," dodajajo.
Ob tem delodajalci opozarjajo na neusklajenost novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki je še v pripravi. Po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji so invalidska podjetja oproščena plačila prispevkov za vse zaposlene delavce, v kolikor imajo zaposlenih več kakor tretjino invalidov, ki niso invalidi druge ali tretje kategorije. Nasprotno pa predlog pokojninskega zakona določa, da so invalidska podjetja oproščena plačila prispevkov zgolj za zaposlene delovne invalide.
