Kot je pojasnil na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, bo rezultat novele zakona o zemljiški knjigi in novele zakona o sodnih taksah, ko bosta sprejeti, za končnega uporabnika zelo ugoden. Vpis lastninske pravice bo za lastnika cenejši ne glede na to, ali bo to opravil preko notarja ali bo to v prehodnem obdobju treh let opravil sam pri pristojnem sodišču.
Zalar je povedal, da je pred dnevi na notarsko zbornico poslal predlog nove notarske tarife v delu, ki se nanaša na opravila s poslovanjem z zemljiško knjigo. Ta tarifa se v primerjavi z obstoječo znižuje. Pri tem pa po njegovem ni pomembno le to, da bo stranka plačala manj za storitev, ki jo bo opravil notar, če bo šlo za pripravo zemljiškoknjižnega predloga, temveč da bo manj plačala tudi na sodišču. Po predlogu novele zakona o sodnih taksah se bodo tudi sodne takse za opravila sodišč v zemljiškoknjižnih zadevah znižale, je zatrdil.
Minister je poudaril, da bo elektronsko pridobivanje izpisa iz zemljiške knjige brezplačen tako za fizične kot za pravne osebe - danes enkraten vpogled stane 1,31 evra - in da bo nov način e-poslovanja omogočil hitrejše poslovanje v zemljiškoknjižnih zadevah. "Trenutno tak postopek traja v povprečju 1,4 meseca, po uvedbi zakonov pa bodo lahko sodišča te postopke zaključila v štirih dneh," je dejal. S tem se bodo občutno zmanjšale administrativne ovire tudi za tuje vlagatelje, je dodal.
Sistem bo po njegovih besedah omogočil enakomerno obremenjenost sodišč po Sloveniji, večjo kakovost zemljiškoknjižnih predlogov, uporabnikom pa bo prinesel večjo pravno varnost. Že doslej so po njegovih besedah v 60 odstotkih te storitve opravljali notarji, razlika je le, da bodo to sedaj opravili po e-poti. Storitev bodo po preteku prehodnega obdobja opravljali le notarji in odvetniki. Zalar je izrazil prepričanje, da bodo morali tudi odvetniki prilagoditi svoje tarife, če bodo želeli ostati konkurenčni notarjem.
Predlog novele zakona pa po mnenju varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik omejuje sposobnost posameznikov za samostojno vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov s pravilom o obveznem zastopanju po notarju, odvetniku ali državnem pravobranilcu.
Po oceni varuhinje takšna rešitev ne temelji na razumnih in utemeljenih razlogih, zlasti v primerjavi z drugimi, pravno bolj zahtevnimi sodnimi postopki, v katerih se sprejemajo meritorne odločitve, kljub temu pa za navedene postopke zakonodajalec ni predvidel obveznega zastopanja po profesionalnih pooblaščencih, je zapisala varuhinja v današnjem sporočilu za javnost.
Na ministrstvu za pravosodje so v naknadnem sporočilu za javnost na trditve varuhinje odgovorili, da to ne drži popolnoma. Taka omejitev te t.i. postulacijske sposobnosti se namreč nanaša zgolj na vložitev zemljiškoknjižnega predloga, vse nadaljnje vloge (ugovori, pritožbe in podobno) pa bo lahko stranka vložila sama v pisni obliki, če v nadaljevanju postopka ne bo več želela kvalificiranega zastopanja. Po novi ureditvi bo posameznik imel tri različne izbire: zemljiško knjižni predlog bo lahko vložil v prehodnem obdobju sam pri sodišču, sicer pa tudi preko notarja ali preko odvetnika, so navedli na ministrstvu.
Zalar je sicer izpostavil tudi pomembnost javnega zaupanja v notarje. Ob tem je omenil, da ministrstvo nad njihovim delom izvaja redni nadzor, ugotovitve najnovejšega pa bo predstavil prihodnji teden. Že sedaj pa je začel postopek za razrešitev notarja Sergeja Rojsa, saj, kot je dejal, zbrana dokumentacija kaže, da ni več vreden javnega zaupanja. Za notarja v Trebnjem pa je po izpraznitvi tega mesta imenoval Fredija Bančova, je povedal.
