Kot je ob prihodu v DZ povedal Posedi, število zbranih podpisov kaže na problem, ki je nastal s sprejetjem zakona. Ta zakon nima prav nobene zveze z zamrznitvijo plač v javnem sektorju, ampak ureja razmerja med sindikati ter med sindikati in vlado, je poudaril Posedi. Zanje pa je nesprejemljivo, da se je v to vmešal DZ.
Po Posedijevih besedah gre torej izključno za vprašanje, ali lahko DZ enostransko posega v kolektivne pogodbe, mimo partnerjev, ki so podpisniki pogodb. "Gre za grob poseg v avtonomijo sindikatov ter avtonomijo socialnega dogovarjanja in pogajanja glede kolektivnih pogodb," poudarja.
V zakonu je le člen, ki ureja razmerja med sindikati in razmerje sindikatov do vlade, nič pa zakon ne govori o plačah, odgovarja Posedi na vprašanje, ali ni njihov motiv za vložitev pobude tudi v tem, da bi prekrižali vladne načrte za zamrznitev plač in bi z oktobrom prišlo do izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij.
"Res je, da je vlada upala, da bo uspela zgodbo, ki jo je že enkrat dogovorila s skupino sindikatov, še enkrat ponoviti, vendar, kot je bilo zadnje čase slišati v javnosti, temu ni tako. Tudi sindikati, ki so že podpisali aneks, nekako ne vidijo več prave motivacije, da bi to storili še enkrat. Tako da je malo verjetno, da bi se to zgodilo," je dodal.
V tem delu sindikatov imajo za 27. september napovedano stavko in, kot pravi Posedi, pričakujejo, "da bodo tam uredili ta vprašanja in te probleme". Vlada je njihov protipredlog prejela v rokih, kot so predvideni, in še vedno pričakujejo, da se bo "toliko zresnila, se začela pogajati in reševati problem, ne pa dolivati olja na ogenj".
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je že ob napovedi pobude za referendum napovedala interventni zakon. Ta je po Posedijevih besedah nujen, ne glede na to, kaj in kako se bodo pogajali, "ker vlada želi nekatere stvari peljati pod zakonskim minimumom". Vprašanje pa je, kakšna bo njegova vsebina.
Če pa se bo vlada odločila z interventnim zakonom znižati plače, na linearno znižanje zagotovo ne bodo pristali, saj tisti z najnižjimi plačami ne morejo nositi enakega bremena kot na primer politiki oz. "top zaslužkarji v javnem sektorju".
Po vložitvi pobude v DZ bo zdaj morala parlamentarna zakonodajno-pravna služba podati mnenje o skladnosti pobude z zakonom in ustavo. Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za vodenje evidence volilne pravice, pa bo preverilo verodostojnost priloženih podpisov.
Če bo pobuda v teh pogledih ustrezna, bo predsednik DZ določil rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. To mora storiti v sedmih dneh. Rok za zbiranje podpisov volivcev pa je petintrideset dni.
Na ministrstvu za javno upravo so danes pojasnili, da vložitve pobude ministrica Irma Pavlinič Krebs ne bo komentirala. Ko so povedali pretekli teden, pa je pričakovati, da bo vlada na seji v četrtek obravnavala stavkovne zahteve ter oblikovala usmeritve in stališča za pogajanja s sindikati.