Aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovor, ki bi določala vzdržno politiko na področju plač v javnem sektorju, je v ponedeljek podpisalo šest od 29 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
Za veljavnost bi po sedaj veljavni rešitvi morala podpise prispevati večina reprezentativnih sindikatov, ki predstavljajo vsaj štiri različne dejavnosti. Ta kvorum bo še naprej v veljavi, a bo v nadaljevanju, če ne bo izpolnjen, možno ugotavljati veljavnosti tudi po kriteriju članstva oz. bodo spremembe veljavne, če jih bodo podpisali sindikati, ki zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti.
"S tem bomo lahko dosegli, da bo tudi večina lahko preglasila glasove manjšine. Današnja ureditev žal omogoča, da manjšina lahko preglasi večino javnih uslužbencev, kar se nam je žal v primeru pogajanj ob zadnjem predlogu tudi zgodilo," je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.
Zakonske spremembe po ministričinih besedah ne bodo veljale za nazaj. Ampak bodo vse sindikate po uveljavitvi zakona ponovno pozvali k podpisu aneksa in dogovora, ki predvidevata zamrznitev plač v javnem sektorju.
Za zakon vlada državnemu zboru predlaga nujni postopek. DZ bo tudi predlagala, naj zakon obravnava na izredni seji, ki naj bi bila najpozneje do 7. septembra.
Kot je poudarila ministrica, ne posegajo v kolektivno pogodbo za javni sektor, določajo pa pravno in dejansko korekten način ugotavljanja volje večine javnih uslužbencev. Nikakor tudi ne posegajo v sindikalno organiziranost, omogočajo pa nadaljevanje socialnega dialoga, je pojasnila ministrica.
Po usklajevanjih v preteklem tednu je bilo namreč jasno sporočeno, da ni za nikogar sprejemljivo, če bi plačni del kolektivne pogodbe prenesli v zakon. Ker bi v tem primeru o stavki razmišljali vsi javni uslužbenci, je vlada poskušala najmanj konfliktno rešitev, pravi Pavlinič Krebsova.
