Sprejetje novele, ki jo je ministrica danes predstavila sindikatom, bi pomenilo odpoved kolektivne pogodbe za javni sektor in urejanje plač zaposlenih v javnem sektorju prek zakona in vladnih uredb.
Plačne razrede, ki so danes urejeni v kolektivni pogodbi, bi primarno določili z zakonom, višino dodatkov in način delitve sredstev za redno delovno uspešnost bi urejali z vladno uredbo. Kolektivne pogodbe ne bi bile več obvezne, z njimi pa bi lahko določali pravice, ki bi bile za zaposlene ugodnejše od zakonsko določenih. Seveda če bi za to obstajala volja na obeh straneh.
Z novelo bi končali plačno reformo in zadnjih dveh izplačil odprave plačnih nesorazmerij ne bi bilo. Za vsako od še preostalih četrtin odprave plačnih nesorazmerij bi sicer potrebovali 100 milijonov evrov.
Ukrepi iz predloga aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor in spremljajočega dogovora medtem pomenijo zamrznitev plač, a ohranitev sistema obveznih kolektivnih pogodb. Med drugim predvidevajo, da bi odpravljanje plačnih nesorazmerij vezali na rast BDP. Izplačili bi zamaknili v obdobje, ki bi sledilo letu, v katerem bi realna rast BDP presegla tri odstotke.
Reprezentativni sindikati javnega sektorja - skupaj jih je 29 - imajo čas za podpis aneksa in spremljajočega dogovora do ponedeljka. Da imajo mandat pomembnega dela članstva za podpis dogovora in aneksa, so po navedbah ministrice danes sporočili trije veliki sindikati. Za veljavnost mora aneks podpisati večina sindikatov iz štirih dejavnosti; novela sicer predvideva spremembo tega kvoruma.
Zadnji sindikalisti so današnji sestanek, na katerem jim je ministrica predstavila tudi predlog zakona o negospodarskih javnih službah, zapustili po šestih urah.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviza) in vodja ene od dveh sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj, ki ima mandat Sviza za podpis aneksa, je ponovil, da zanje z novelo predvidena razveljavitev tarifnih delov kolektivnih pogodb ni sprejemljiva.
"Potem nam ostaja huda in konfliktna bitka za povrnitev pravice do tega, da s kolektivnimi pogodbami urejamo plače, kot smo jih do sedaj," je dejal. Napovedal je, da bodo storili vse, da do razveljavitve tarifnih delov kolektivnih pogodb ne pride. A če se bo to zgodilo, bodo med članstvom preverili tudi, ali je pripravljeno s stavko braniti kolektivne pogodbe.
Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Janez Posedi pravi, da razumejo zaostreno situacijo, "nivo dogovarjanj z vlado, ki trmoglavi," pa je zanje nesprejemljiv. Presenetilo bi ga, če bi se na podlagi "tako neprepričljivih argumentov" kateri od 22 sindikatov, vključenih v njegovo pogajalsko skupino, odločil za podpis aneksa.
Na vprašanje, ali nista aneks in dogovor boljša možnost od novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, pa Posedi odgovarja, da je to kot vprašanje, ali je bolje umreti od aidsa ali od salmonele. "To je nesmiselno, v obeh primerih s tem izpolnjujejo svoje obljube, da bodo zlomili sindikate, ampak to se ne bo zgodilo," je dejal Posedi.
V četrtek se bo sestal stavkovni odbor, ki ga je oblikovala Posedijeva skupina in ga vodi Dušan Miščević. Slednji po današnjem sestanku ne izključuje možnosti, da bo stavkovni odbor že v četrtek določil datum stavke.
Pojasnil je, da je ministrico danes nekajkrat pozval, naj pristopijo k pogajanjem o predlogu aneksa pogajalske skupine, ki jo vodi Posedi. A ima že ves čas občutek, "da vladna stran prav provocira sindikate k temu, da bi šli v stavko, da lahko sprejme interventni zakon, s katerim bi odpravo nesorazmerij enostavno dokončno odpravili".
Ministrica pravi, da se je trudila sindikatom ponovno obrazložiti razmere, ki vladi onemogočajo povišanje mase sredstev za plače. Upa, da bodo sindikati z javnimi uslužbenci ponovno opravili "resno razpravo, kaj je tisto, kar danes v slovenskem prostoru lahko šteje kot razumno obnašanje zaposlenih v javnem sektorju". Pripravljena je na pogovor, če ga sindikalna stran želi. Pogajanja pa so bila pravno formalno zaključena.
