Novi poslovnik za razliko od starega, leta 2004 sprejetega poslovnika določa, da načelna mnenja nimajo pravnih ali materialnih posledic ter da komisija v njih ne odloča o odgovornosti udeleženih fizičnih ali pravnih oseb.
Predsednik komisije Drago Kos je za STA pojasnil, da je takšna ureditev veljala že do zdaj, in je bila zapisana tudi v vsakem načelnem mnenju, v novi poslovnik pa so jo zapisali le zaradi večje jasnosti in zato, ker zakon to vprašanje ureja nekoliko bolj natančno.
Če stari poslovnik določa, da osebam ni potrebno dajati pojasnil komisiji, če bi s tem kršile uradno ali vojaško tajnost, novi pravilnik nasprotno določa, da so osebe med odgovarjanjem na vprašanja komisije dolžne dati vsa pojasnila in odgovore, ki so potrebna za opravljanje njenih nalog.
Takšna nova ureditev je posledica tega, da zakon o integriteti določa, da morajo državni organi komisiji posredovati vso dokumentacijo, ki jo potrebuje pri svojem delu, tudi če gre za tajne podatke. "Zato je logično, da se na tajnost podatkov ne morejo sklicevati niti posamezniki," pojasnjuje Kos.
Povsem novi so v poslovniku členi, ki se nanašajo na protikorupcijske klavzule v pogodbah, ki jih sklepajo javni organi. Tako lahko komisija v primeru, da sumi, da javni organi v pogodbah ne uporabljajo protikorupcijskih klavzul ali jih uporabljajo nepravilno, od njih zahteva vse pogodbe in podatke, vezane na določeno pogodbo. Če komisija pri tem ugotovi, da klavzule niso bile uporabljene, pa bi morale biti, ali da sklenjene klavzule organu ne zagotavljajo zadostne zaščite, komisija o tem obvesti vodstvo organa.
Takšne določbe v poslovniku po besedah Kosa niso neposredno posledica afere Patria, pač pa so le izvedbe določb, ki jih določa zakon o integriteti. Slednji namreč določa, da morajo vsi organi javnega sektorja določiti protikorupcijske klavzule, če vrednost pogodbe presega 10.000 evrov, uresničevanje teh določb pa nadzira tudi komisija za preprečevanje korupcije.
Na vprašanje, ali bi lahko zato po novem poslovniku komisija od ministrstva za obrambo zahtevala, da v primeru pogodbe s Patrio uveljavi protikorupcijsko klavzulo, če bi pri ponovnem pregledu nakupa ugotovila korupcijo, Kos odgovarja da ne. "Zakon in poslovnik ne veljata za pogodbe, ki so bile sklenjene pred njunim sprejetjem. Bo pa komisija to lahko zahtevala pri pogodbah, ki so bile sklenjene od 5. junija naprej, ko je začel veljati zakon o integriteti," pravi.
Novi poslovnik komisiji izrecno tudi nalaga, da mora ščititi identiteto prijaviteljev primerov korupcije in da lahko identiteto prijavitelja razkrije le na zahtevo sodišča. Takšno določilo je po besedah Kosa posledica zahtev zakona o integriteti, ki so "zagotovo tudi posledica zapletov, ki so se pojavljali s komisijo DZ po zakonu o preprečevanju korupcije". Slednja je namreč od Kosove komisije zahtevala, da ji posreduje tudi podatke o prijaviteljih korupcije. Sicer pa je komisija identiteto prijaviteljev ščitila že do zdaj, pravi Kos.
Ena izmed večjih sprememb v poslovniku predstavljajo členi, ki govorijo o lobiranju, komisiji pa nalagajo, da vzpostavi in vodi register lobistov. Po omenjenih določbah komisija tudi preverja, ali so ji lobisti do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto oziroma najpozneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije posredovali z zakonom določeno poročilo, lobista pa lahko tudi izbriše iz registra, če ugotovi, da se ni držal zakonsko določenih pravil lobiranja.
"Omenjeni členi so sicer dokaj skopi glede na to, da je to področje v zakonu o integriteti dokaj natančno urejeno, ne glede na to pa bomo z njimi dobili prvi register lobistov pri nas nasploh, ki bo tudi javen," pravi Kos.
Novi poslovnik je bil sicer po besedah predsednika komisije potreben zato, ker je zakon o integriteti in preprečevanju korupcije uvedel preveč novosti, da bi bil stari poslovnik še zadosten.