Posebna pozornost je z novelo zakona namenjena otrokom, invalidom in žrtvam nasilja v družini, saj jim omogoča lažji dostop do (državnih) odškodnin, je na današnji novinarski konferenci povedal minister za pravosodje Aleš Zalar. "Tu upoštevamo interese tistih skupin prebivalstva, ki so najbolj ranljive in ki so pogosto žrtve sekundarne viktimizacije v sodnih postopkih, in vsaj v določeni meri omilimo njihov položaj s tem, da jim omogočimo dostop do odškodnine takoj," je pojasnil Zalar.
Pogoji za upravičenost zahtevka za odškodnino neposredno od države so, da je storjeno nasilno kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen najmanj leto dni zapora, ali da gre za spolno nasilje, da žrtev naznani kaznivo dejanje policiji ali tožilstvu, in da pristojni državni organ začne z ustreznim predkazenskim postopkom. Žrtev nasilnega kaznivega dejanja mora zahtevek za odškodnino vložiti v šestih mesecih po naznanitvi kaznivega dejanja na policiji.
Komisija za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj pa se pri presojanju o upravičenosti do odškodnine opira še na poročilo policije, tožilstva, ima pa tudi vpogled v kazensko ovadbo za očitano nasilno kaznivo dejanje. Državno pravobranilstvo bo po ministrovih besedah od storilca kaznivega dejanja izterjalo povračilo izplačane odškodnine.
Po novem pa bo zakon ščitil tudi osebe, ki jim je bila odškodnina prisojena v sodnem postopku, storilec kaznivega dejanja pa sodbe ni želel ali mogel izpolniti. Upravičenec do odškodnine bo lahko v treh mesecih po neuspešni izvršbi vložil zahtevek na komisijo, ki bo odredila izplačilo in državnemu pravobranilstvu naložila izterjavo izplačane odškodnine od storilca kaznivega dejanja.
Med ključnimi cilji novele je Zalar izpostavil tudi konsistentnejšo shemo odškodnin v smislu natančnejše določitve materialnih pogojev ter kriterijev za odmero odškodnine. V višino odškodnine pri pripravi novele niso posegali, po ministrovih besedah pa se poskušajo približati pravični denarni odškodnini. Zalar je ob tem poudaril, da lahko žrtev nasilnega kaznivega dejanja vselej na sodišču zahteva višjo odškodnino od tiste, ki jo prisodi komisija.
Predlog novele zakona natančno določa pravne podlage odškodnin za telesne in duševne bolečine ter za uničene medicinske pripomočke. V zvezi s tem so v noveli spremenjene in dopolnjene tudi procesne določbe za uveljavljanje odškodnine. Z novelo želijo tudi spremeniti kriterije za dodelitev odškodnin, da bi tako preprečili vlaganje zahtevkov za odškodnino v t.i. bagatelnih primerih.
Razpon odškodnin za telesne bolečine je določen od 50 evrov do 10.000 evrov. Odškodnina za duševne bolečine je omejena na skupno največ 10.000 evrov. O odškodninah odloča komisija, ki ji predseduje vrhovna sodnica Ana Božič Penko, člani komisije pa so še predstavniki sodstva, tožilstva in zdravstvene stroke.
V štirih letih uporabe veljavnega zakona, ki so ga sprejeli na podlagi evropske direktive o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj, je komisija prejela 415 zahtev, odškodnino pa je priznala v 98 zahtevah v skupni višini dobrih 91.000 evrov.
