Varstveni dodatek in državna pokojnina, ki ne temeljita na vplačanih prispevkih, se po novem iz pokojninskega sistema prenašata v sistem socialne zaščite. Do varstvenega dodatka bodo upravičeni trajno nezaposljivi oz. trajno nezmožni za delo, pa tudi ženske, starejše od 63 let, in moški, starejši od 65 let.
Po do zdaj veljavnem zakonu znaša denarna socialna pomoč za prvo odraslo osebo v družini 226 evrov, je ministrstvo za delo navedlo v gradivu o zakonu.
Prejemnik denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela, določa zakon.
Odločanje o denarni socialni pomoči temelji na domnevi, da sta osebi, ki nista sklenili zakonske zveze, v zunajzakonski skupnosti, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino. Na tak način naj bi po pojasnilih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve preprečili zlorabljanje sistema. Nekateri neporočeni namreč navajajo, da živijo sami, čeprav živijo v zunajzakonski skupnosti.
"Pravice preurejamo - za nekatere se bodo zmanjševale, za nekatere povečale. Pomoč naj bi dobili tisti, ki jo res potrebujejo," je za STA v juliju dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. "Želimo preprečiti zlorabe, za katere že vemo, kot npr. zamolčanje določenih podatkov, prikrivanje lastnine in različno prikazovanje družinskega statusa."
Pri odločanju o pravici do socialne pomoči bodo upoštevali tudi premoženje. Vendar pa se po tem zakonu ne bo upoštevalo stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, in sicer do vrednosti t. i. primernega stanovanja. Zakon opredeljuje, kaj pomeni primerno stanovanje.
Prav tako se kot premoženje po tem zakonu ne upošteva osebni avtomobil ali enosledno vozilo v vrednosti do višine 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Centri za socialno delo bodo v roku treh mesecev od začetka uporabe zakona po uradni dolžnosti ugotovili, ali dozdajšnji prejemniki varstvenega dodatka, državne pokojnine, nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po novem zakonu.
Če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po novem zakonu, mu bodo z začetkom uporabe tega zakona priznali ustrezno pravico.
Z obravnavanim zakonom je tesno povezan zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo začel veljati v petek, uporabljati pa se bo prav tako začel šele 1. junija 2011.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev naj bi vzpostavil centralne evidence na obravnavanem področju. Upoštevani bodo vsi dohodki razen določenih izjem ter tudi nepremično premoženje. Postopek uveljavljanja pravic bo potekal prek centrov za socialno delo, s čimer se uvaja enotna vstopna točka.
Oba zakona sodita v socialno reformo, ki skupaj z zdravstveno, pokojninsko in nekaterimi drugimi pomeni strukturne spremembe v Sloveniji. V okviru socialne reforme bodo še tri zakonska besedila, in sicer o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki ga je ministrstvo za delo že predstavilo javnosti, o štipendiranju in o socialnovarstveni dejavnosti.
Število prejemnikov denarne socialne pomoči se je po podatkih ministrstva do leta 2009 zmanjševalo, od tedaj pa jih je zaradi gospodarske krize, večjega števila brezposelnih in manjših prejemkov zaposlenih iz dela spet več.
Leta 2005 je bilo povprečno mesečno dobrih 91.700 upravičencev, leta 2006 skoraj 87.760, leta 2007 dobrih 69.500, leta 2008 skoraj 57.700, leta 2009 pa je bilo upravičencev v povprečju mesečno 77.670.
Med vsemi upravičenci je kar 42 odstotkov dolgotrajnih upravičencev, ki so v zadnjih treh letih prejeli pomoč najmanj v 24 mesecih. Za denarno socialno pomoč je bilo v letu 2006 porabljenih 140,3 milijona evrov, leta 2007 118,5 milijona, leta 2008 109,3 milijona in leta 2009 129,6 milijona evrov.
