Naloge, ki jih opravlja Rdeči križ Slovenije, so v zakonu o RKS iz leta 1993 natančno določene, manj natančno pa so po mnenju predlagatelja - ministrstva za obrambo -, konkretizirane naloge na humanitarnem področju, socialnem varstvu in različne dobrodelne dejavnosti in programi, ki se običajno prilagajajo potrebam, razmeram in možnostim v posameznih območjih, zlasti v okviru lokalnih skupnosti.
"Temeljni namen zakonske novele je ustrezneje urediti načrtovanje in izvajanje tistih programov in dejavnosti, ki jih izvajajo območna združenja Rdečega križa na lokalni ravni v javnem interesu, zlasti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zdravstva, socialnega varstva in humanitarnih dejavnosti ter zaščititi ime in znak Rdečega kristala," poudarjajo na ministrstvu za obrambo.
Po zagotovilih predlagatelja je predlog zakona usklajen z določbami Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015, ki zagotavlja finančna in druga sredstva po letih od 2009 do 2015.
RKS po sedanjem zakonu za izvajanje javnih pooblastil iz državnega proračuna dobi okrog 20 odstotkov denarja. Ministrstva za obrambo, za zdravje in za zunanje zadeve RKS tako skupaj namenjajo okoli 1,1 milijona evrov letno. Občine, vendar ne vse, pa za programe na ravni lokalnih skupnosti, ki jih izvajajo območna združenja RKS v vseh občinah v državi, prispevajo okoli 1,5 milijona evrov letno.
Po predlogu novele zakona o RKS in glede na ustaljeno prakso naj bi občine za te dejavnosti namenjale skupno 2.780.455 evrov letno ali okoli 0,25 odstotka sredstev potrebnih za financiranje nalog, ki sodijo v izvirno pristojnost občin in so določene v zakonu o financiranju občin.
Generalni sekretar RKS Janez Pezelj je za STA dejal, da si v RKS želijo, da bi novela zagotovila stalen sistemsko urejen prispevek občin. Po izračunih RKS je bila v letu 2009 vrednost programov 56 območnih združenj in 914 krajevnih organizacij približno sedem milijonov evrov, od tega so občine zagotovile okoli 1,5 milijona evrov. Razlike so morala območna združenja tudi v preteklem letu pokriti iz drugih virov.
"Tu vidimo neskladje. Če bo novela sprejeta, bomo dosegli, da bo moralo vseh 210 občin prispevati nekaj denarja za delovanje Rdečega križa na lokalni ravni, ki je zdaj različno urejeno," je ocenil Pezelj.
Na ministrstvu za obrambo poudarjajo, da novela ne posega v delovanje drugih nevladnih organizacij niti v druge področne zakone, kot je zakon o humanitarnih organizacijah. Določa le, da občine sofinancirajo programe in dejavnosti, ki jih izvajajo območna združenja RKS v javnem interesu v skladu z letnimi programi.
Letni program morajo območna združenja RKS pripraviti v dogovoru z občinami ob upoštevanju posebne potrebe posamezne občine. Za izvajanje programa se sklenejo ustrezne pogodbe in zagotovi izvajanje ter nadzor v skladu s predpisi, ki urejajo porabo javnih sredstev. Odločanje o deležu sofinanciranja, o obsegu programov in podobno pa je v izključni pristojnosti občin, pojasnjujejo.
Temeljni namen zakonske novele v tem delu je predvsem zagotoviti enotno in usklajeno načrtovanje ter izvajanje programov na lokalni ravni.
V Skupnosti občin Slovenija in Združenju občin Slovenije pa so prepričani, da se občinam nenehno nalagajo nove obveznosti brez ustreznih finančnih sredstev. Pripravljeni so podpreti zakon, če bo doseženo tudi povišanje sredstev za občine. A po navedbah ministrstva za obrambo je bil predlog zakona večkrat usklajevan tudi s skupnostjo občin, ki ga je po navedbah ministrstva tudi podprla.
Zakon občinam, tako ministrstvo, ne nalaga novih obveznosti, saj nikjer v zakonskih določbah ni določeno, koliko morajo občine sofinancirati programe RKS. Če se bo uredilo načrtovanje in priprava programov, ki bodo prilagojeni potrebam v posamezni občini, predlagatelj računa, da bodo občine tudi v večjem obsegu te programe podprle in sofinancirale.
Tudi v Slovenskem Karitasu menijo, da so humanitarne organizacije po zakonu o humanitarnih organizacijah iz leta 2003 enakopravne, sedanja sprememba zakona o RKS pa po njihovem prepričanju zopet monopolizira področje splošne dobrodelnosti na lokalni ravni.
Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic meni, da je sprememba zakona o RKS korak nazaj. "Že zakon o socialnem varstvu iz leta 1992 je odprl možnost nevladnim organizacijam, da so postale enakopravne javnim zavodom pri izvajanju socialnih programov. Tudi v primeru splošne dobrodelnosti in humanitarne pomoči menim, da nekakšno javno pooblastilo eni sami organizaciji sploh ni potrebno," je dejal za STA.
Po mnenju Jerebica bodo na slabšem predvsem ljudje v stiski. Tudi občine morajo imeti možnost, da podprejo boljše programe pomoči, kar je po njegovi oceni mogoče samo preko razpisov in enakovredne obravnave vseh humanitarnih organizacij. Preko razpisov je potrebno nameniti še več denarja za pomoč ljudem v stiski, ne pa za morebitno "širjenje birokracije in širjenje aparata zaposlenih", je še opozoril.
Državni zbor bo o zakonu odločal jeseni, če bo sprejet, bodo njegove določbe zaživele v prihodnjem letu.