Varuhinja je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila zlasti problem delovanja sodnih izvedencev na področju zdravstva.
Na novinarski konferenci so predstavili konkreten primer, s katerim so se tudi sami ukvarjali več let ter opozarjali na nepravilnosti. Po besedah varuhinje želijo s tem opozoriti na kompleksnost problematike, ko so v sicer na videz preprosti zadevi lahko udeleženi številni organi z različnimi pooblastili.
Na varuha človekovih pravic se je namreč obrnila pobudnica, ki jo je Okrajno sodišče v Piranu obsodilo na plačilo odškodnine zaradi škodnega dogodka iz 16. septembra 1995, v katerem je z njenega balkona na sosedo padel večji senčnik in jo poškodoval.
Zaradi ugotovitve škode so bila v sodnem postopku izdelana izvedeniška mnenja, na katera se je sodišče oprlo s svojo odločitvijo. Ta so po trditvah pobudnice temeljila na prirejeni zdravstveni dokumentaciji. Čebašek-Travnikova opozarja, da je so spremembe dokumentacije prišlo znotraj zdravstvenega sistema, izvedenec pa je ponarejeno dokumentacijo uporabil v izvedenskem mnenju.
Pobudnica je v konkretnem primeru, kljub temu, da je ubrala vse sodne in druge poti, ostala oškodovana oziroma svoje pravice ni mogla dokazati - deloma zaradi zastaranja postopkov, deloma pa zaradi nekorektnega ravnanja določenih organov, je pojasnila varuhinja.
V konkretnem primeru pa je opozorila tudi na po nekorektno delovanje tožilstva. Po njenih besedah je šlo ali za zamude ali za zavrnjene zahteve za kazensko ovadbo, ki varuhu človekovih pravic niso razumljivi.
Varuh človekovih pravic je sicer s primerom zaključil, saj so izčrpali vse možnosti, ki jim jih daje zakon. Njihovo posredovanje v primeru je bilo kljub temu deloma uspešno, saj je pobudnica dosegla nekatere postopke, ki pa ji na koncu niso prinesli želenega izida, je še povedala Čebašek-Travnikova.
Po besedah namestnika varuhinje človekovih pravic Ivana Šeliha bi se ob tovrstnih opozorilih posameznikov mehanizmi sistema morali sprožiti sami, pristojni organi pa bi morali ukrepati.
Na opozorila varuhinje glede konkretnega primera so se odzvali na pravosodnem ministrstvu. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je ministrstvo v postopku reševanja nepravilnega delovanja sodnega izvedenca v omenjenem primeru vodilo številne postopke na različnih nivojih odločanja, tudi na Upravnem sodišču RS, kjer pa zaradi neustrezne zakonodaje postopek ni dosegel potrebnega učinka.
Kot navajajo, se je izkazalo, da gre za problem neustrezne zakonodaje, ki ne omogoča učinkovitega nadzora nad delom sodnih izvedencev. Zato so na ministrstvu tudi pripravili spremembo zakona, ki je bil lani tudi sprejet v DZ.
"Navedena zakonska sprememba je na sistemski ravni uredila razloge za razrešitev sodnih izvedencev in s tem prinesla pogoje za boljši nadzor ministrstva za pravosodje nad njihovim delom," zagotavljajo ter dodajajo, da veliko pozornosti namenjajo kakovostnemu delu sodnih izvedencev. Tako so po njihovih podatkih letos razrešili 17 izvedencev, od tega dva po uradni dolžnosti iz krivdnih razlogov.
