Ministrstvo je po sklepu vlade s 25. maja letos analiziralo kazenski zakonik glede kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost ter se zavezalo preučiti tudi določbe zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju glede možnosti boljše zaščite terjatev delavcev oziroma stečajne mase za neplačane socialne prispevke, so danes sporočili z ministrstva za pravosodje.
"Določbe obstoječega kazenskega zakonika vendarle ob ustrezni razlagi in ob upoštevanju sistematike zakona nudijo podlago za pregon teh ravnanj," je ministrstvo zapisalo v dopisu vrhovnemu državnemu tožilstvu in davčni upravi.
Razlaga tožilstva, da neplačilo prispevkov pomeni kršitev bodoče pravice iz socialnega zavarovanja (ki jo bo delavec pri izračunu pokojninske osnove uveljavljal šele v prihodnosti), je zmotno, meni ministrstvo, saj neplačilo po njihovem tolmačenju pomeni kršitev pravice do plačila prispevkov in posledično do vpisa plače kot bodoče pokojninske osnove. Gre za kršitev pravice na podlagi zaposlitve v razmerju do delavca in ne v razmerju do pokojninske, invalidske ali zdravstvene blagajne.
"Prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, ki jih plačuje delodajalec, so namreč del plačila za opravljeno delo. Tudi če prispevki 'niso plačilo', ker delavcu niso 'dejansko izplačani' kot del bruto plače, pa to na presojo kršitve ob pravilni razlagi zakona ne more vplivati," pravijo na ministrstvu.
Za ureditev od uveljavitve novega kazenskega zakonika iz leta 2008 (ne pa nujno za dejanja, storjena v času veljavnosti starega kazenskega zakonika) bi moralo veljati, da gre za kaznivo dejanje kršitev pravic iz delovnega razmerja po 196. členu kazenskega zakonika, je prepričano ministrstvo.
Opozarja tudi, da bi sprememba zakona pomenila, da bi bilo kaznovanje možno samo za bodoča dejanja, kaznovanje za nazaj je namreč protiustavno.
Državnemu tožilstvu predlaga, naj pripravi natančno statistično in vsebinsko analizo obravnavanja kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in pravic iz socialnega zavarovanja zaradi neplačila socialnih prispevkov v obdobju od leta 2000 naprej.
Le tako bi bilo možno oblikovati jasna stališča do teh pravnih vprašanj, hkrati pa tudi usmeritve za politiko pregona, kaznovalno politiko, ki jo je treba uveljavljati, in za oblikovanje ustrezne sodne prakse na tej podlagi. Del teh usmeritev bi morala biti tudi primerjalna ocena primernosti pregona zaradi prekrškov in kaznivih dejanj na področju plačevanja socialnih prispevkov, meni ministrstvo.
Davčna uprava bi lahko takšen pristop podprla "z vlaganjem kazenskih ovadb v vzorčnih primerih, na tej podlagi pa lahko državno tožilstvo sproži ustrezne sodne in druge postopke, na primer usmerjanje policije, sodelovanje z davčno upravo".
Na ministrstvu pričakujejo, da se bosta oba organa do predlogov opredelila in ministrstvo obvestila, kako lahko v okviru svoje pristojnosti prispevata k zmanjšanju kršitev pravic delavcev na področju (ne)plačevanja socialnih prispevkov.
