Zakon o odvetništvu določa, da mora odvetnik odkloniti zastopanje, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko. Prav tako mora zastopanje zavrniti, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, policist ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom, v SDS spominjajo v sporočilu za javnost.
Ob tem pa opozarjajo, da zakon navedene omejitve veže zgolj na zastopanje, ne pa na druga vprašanja odvetniške dejavnosti to je na pravno svetovanje in zagovarjanje strank pred sodišči in drugimi državnimi organi.
Brez določene omejitve dostopa do opravljanja odvetniškega poklica za nekdanje sodnike in tožilce pa ni mogoče odpraviti nevarnosti za učinkovito uresničevanje posameznikove pravice do poštenega sojenja, menijo v stranki.
"Naloga zakonodajalca je, da se z zakonsko ureditvijo ne le zagotovi pošteno sojenje, temveč da se z njo tudi izključi vse elemente, ki bi zbujali dvom o poštenosti (nepristranskosti) sojenja," v SDS utemeljujejo predlagane dodatne pogoje za opravljanje odvetniške dejavnosti.
