To je dejal za STA, potem ko so poslanci opozicijskih SDS, SNS in SLS danes na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Na zunanjem ministrstvu se na potezo opozicijske zaenkrat niso odzvali.
Prof. dr. Pirnat, ki sicer ne pozna vsebine zahteve in jo je komentiral glede na vsebino sporočila za javnost, je poudaril, da opozicijski poslanci v zahtevi za ustavno presojo ne navajajo novega argumenta in da ne verjame, da bi se ustavno sodišče postavilo na drugačno stališče, kot se je, ko je presodilo, da je arbitražni sporazum v skladu z ustavo. Vlagatelji zahteve so namreč uporabili argumentacijo, "ki je bila navajana že prej", ustavno sodišče pa ji na noben način ni sledilo že v presoji ustavnosti arbitražnega sporazuma.
"Če bi ta argumentacija veljala, bi bil že sam sporazum neskladen z ustavo," je dodal. Kot je poudaril, je "sam zakon o ratifikaciji vsebinsko prazen", torej opozicijski poslanci po njegovem mnenju z vložitvijo zakona v presojo ustavnemu sodišču "ponovno izpodbijajo ustavnost arbitražnega sporazuma pod firmo, da napadajo zakon".
Gre za argumentacijo, da je arbitražni sporazum že sam po sebi v neskladju z ustavo, ker bi odločitev arbitražnega sodišča lahko bila drugačna, kot je interpretacija temeljne ustavne listine glede razmejitvene črte na morju, je Pirnat povzel argumentacijo opozicije. Ob tem je poudaril, da "ustavno sodišče temu ni sledilo, izrazito je reklo nasprotno - arbitražni sporazum je samo postopek, način reševanja spora, nič vsebinskega ne odloča o tem, kje bo potekala meja, in zato tudi ni mogoče reči, da je neskladen z ustavo".
Poudaril je še, da se ustavno sodišče že v svojem junijskem mnenju ni postavilo na stališče, da je treba prej spremeniti ustavo, "ker niti v samem arbitražnem sporazumu niti v zakonu o ratifikaciji sporazuma, ki je vsebinsko prazen, ni ničesar, kar bi bilo v neskladju z ustavo".
Da bi lahko bila odločitev arbitražnega sodišča taka, da bo zahtevala spremembo ustave, pa je drugo vprašanje, je dodal in poudaril, da to še ne pomeni, da sam arbitražni sporazum ni v skladu z ustavo.
Pojasnil je še, da "sama vložitev zadeve na ustavno sodišče ne zadrži izvršitve zakona" - torej lahko slovenska in hrvaška vlada kljub temu izmenjata diplomatski noti, s čemer bo sporazum postal tudi mednarodno-pravno obvezujoč za obe državi. Zakon o ratifikaciji sporazuma je namreč ravno minulo soboto vstopil v veljavo tudi v Sloveniji, tako da bi vladi noti lahko izmenjali.
