Državni zbor se je od januarja do začetka parlamentarnih počitnic sestal na 17 sejah, od tega sedmih rednih in desetih izrednih. Seje so skupaj trajale 49 dni, parlamentarci pa so v poslanskih klopeh presedeli skoraj 400 ur ter obravnavali 221 točk dnevnega reda.
Poslanci so v tem času sprejeli 22 zakonov, 49 zakonskih novel, 30 zakonov o ratifikaciji ter 53 drugih aktov. Po rednem postopku so sprejeli 33 zakonskih besedil, po nujnem 17, po skrajšanem postopku pa 21.
Delovna telesa - v tem obdobju je delovalo 14 odborov in devet komisij - so skupaj zasedala na 255 sejah, ki so trajale 547 ur, na njih pa so obravnavali 656 točk dnevnega reda. Na največ sejah, 33, so se sestali člani odbora za zunanjo politiko, največ časa, dobrih 46 ur, pa so v klopeh presedeli člani odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
V DZ v tem mandatu deluje šest preiskovalnih komisij, zadnja izmed njih - ta preiskuje ozadje izdajanja brezplačnikov - je bila ustanovljena letos. V letošnjem letu so komisije skupaj zasedale na 33 sejah, določile 115 prič in jih 39 zaslišale.
Najbolj dejavna je bila komisija, ki se ukvarja z ravnanjem visokošolskega ministra Gregorja Golobiča, saj so njeni člani zasedali kar 19 ur, zaslišali pa so 13 prič. Največ prič, 40, pa je v letošnjem letu določila komisija, ki se ukvarja z gradnjo avtocest.
Zaradi veta državnega sveta so morali poslanci ponovno odločati o štirih zakonskih besedilih. Ob ponovnem odločanju je DZ dva zakona - novelo zakona o detektivski dejavnosti ter zakon o upravljanju kapitalskih naložb - sprejel, dva - novelo zakona o ustanovitvi občin ter zakon o udeležbi delavcev pri dobičku - pa zavrnil.
Poslanke in poslanci so vladi in predsedniku vlade postavili 686 poslanskih vprašanj. Na 606 vprašanj so dobili odgovore, 80 pa jih ostaja še neodgovorjenih.
V parlament je bilo v prvi polovici letošnjega leta vloženih pet zahtev oziroma pobud za referendum. Od teh je uspela le ena, in sicer za referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Ta je bil junija letos tudi izpeljan, na njem pa je večina glasovala za uveljavitev arbitražnega sporazuma.
Ni pa uspela zahteva za razpis referenduma o t.i. noveli zakona o izbrisanih, ki so jo predlagali v opozicijskih SDS in SNS. Ustavno sodišče je namreč na predlog koalicije referendum preprečilo, ker bi z zavrnitvijo zakona lahko nastale protiustavne posledice.
Neuspešna je bila tudi zahteva za referenduma o zakonu o upravljanju kapitalskih naložb države, saj so štirje poslanci umaknili svoje podpise k zahtevi. Prav tako pobuda volivcem za vložitev referendumske zahteve ni uspela koprskemu županu Borisu Popoviču, saj novela zakona o ustanovitvi občin po vetu državnega sveta v DZ ni bila potrjena. Civilna pobuda pa je vložila pobudo za razpis referenduma o zakonu o igrah na srečo, a ni zbrala dovolj podpisov.
