Besedilo novega medijskega zakona po besedah ministrice uvaja bolj jasno definicijo javnega interesa na področju medijev. V tekst so vgradili tudi zahteve novinarskih aktivov, uvajajo absolutno prepoved lastniških povezav med oglaševalci in lastniki medijev, predkupno pravico za novinarje, pa tudi preverjanje koncentracije medijev.
Presoja koncentracije medijev bo v pristojnosti Urada za varstvo konkurence. Zakon tudi niža prag za priglasitev koncentracije, v kateri je vsaj eno izmed podjetij izdajatelj medija, je pojasnila Širca. V postopku so predvideli t.i. test javnega interesa, ki ga bo izvedla komisija pri ministrstvu za kulturo, njeno mnenje pa bo po besedah Širce za urad zavezujoče.
Osnutek zakona za lastnike medijev uvaja zahtevo po pridobitvi mnenja uredništva pri imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika ter pri spremembah, dopolnitvah ali sprejemu nove vsebinske zasnove medija. Mnenje uredništva bo zavezujoče, kolikšna podpora bo potrebna - 65- ali 75-odstotna, pa naj bi pokazala javna razprava.
Odgovorni urednik ne bo smel biti član organov nadzora lastnika medija, novinarski kodeks pa bo del pogodbe o zaposlitvi, je novosti zakona nanizala ministrica za kulturo. Uvajajo tudi sankcije za medije, ki bi kršili prepoved sovražnega govora, in poskušajo zagotoviti boljše varstvo otrok pred zlorabami v komercialne namene.
"Uvajamo tudi zelo stroge sankcije in globe, še posebej za primere kršitve načela prepovedi sovražnega govora, zlorab otrok v komercialne namene in temeljnih zapovedi glede oglaševanja, kjer lahko inšpektorat prepove tudi delovanje medija," je pojasnila Širca.
Temeljito so "prevetrili" pravico do popravka; nova definicija popravka bo po besedah ministrice "onemogočila zlorabe te pravice". Tako bo po novem šlo le še za popravljanje neresničnih ali napačnih navedb v objavljeni vsebini, s katero je kršena pravice neke osebe. Bolj jasno so definirali tudi odgovor, pogoje, kdaj odgovorni urednik objavi odgovor, ki mora biti presojan skozi interes javnosti, je še navedla.
Predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž poudarja, da so se v društvu že zadnjih 10 let ukvarjali in zavzemali za nov zakon o medijih. Pozdravil je predvsem določbo o testu javnega interesa pri presojanju koncentracije medijev. "Ta diskrecijski način odločanja je edini, ki pije vodo," je dejal Repovž za STA.
"Dolžnost vsakokratnega ministrstva bo, da ima dobro komisijo - kompetentno in ne politično," pravi Repovž. "Volitve so dejstvo. Lahko nam posamezna politika ni všeč, kljub temu da imamo s politiko zelo slabe izkušnje, drugega sistema v demokraciji ni. Upamo le, da se bodo politiki naučili, da če ne razumeš teh meja, pride račun na volitvah," Repovž odgovarja na možne pomisleke o tem, da bo komisijo imenoval vsakokratni minister za kulturo.
Društvo med novostmi v osnutku medijskega zakona izpostavlja obvezo lastnika medija, da pred vsako spremembo ali dopolnitvijo vsebinske zasnove medija in pred imenovanje ali razrešitvijo odgovornega urednika pridobi mnenje uredništva. Repovž je kot pomembnega izpostavil tudi uredniški statut, ki ureja postopek razreševanja konfliktov med izdajateljem ter uredništvom.
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) pa vsebine predloga novele še ne morejo komentirati, saj po besedah člana združenja Nenada Glüksa za razliko od Društva novinarjev Slovenije niso smeli sodelovati v ekspertni skupini za snovanje predloga zakona. Združenje je bilo v tem primeru diskriminirano, je dejal za STA.
Pri tem se je "znova pokazala dvoličnost ministrstva za kulturo in premiera", ki po Glüksovih besedah obljubljata sodelovanje vseh organizacij k snovanju medijske zakonodaje. Pojasnil je, da so ministrico za kulturo Majdo Širca že ob imenovanju ekspertne skupine za pripravo medijske zakonodaje pozvali, naj v skupino vključi tudi ZNP, "a nas je zavrnila".
Novinarski aktivi pa osnutek ocenjuejo kot osnovo za širšo razpravo in priložnost za samorefleksijo novinarjev. Kot je v imenu aktivov dejal novinar Večera Vasja Jager, osnutek ne vsebuje zahtev, ki so jih postavili novinarski aktivi.
"Sicer se bomo morali aktivi še sestati in natančneje preučiti osnutek, vendar je že ob prvem pregledu besedila jasno, da stvari niso čisto takšne, kot smo si zamislili in bomo absolutno vztrajali pri začrtanih ciljih," je pojasnil Jager. Posamezni novinarski aktivi bodo v prihodnjih tednih pregledali osnutek zakona in pripravili konkretne pripombe, ki ji bodo po Jagerjevih besedah poskušali uskladiti v enotna stališča.
V osnutku pogrešajo določbe glede obveznega soglasja ministrstva za kulturo pri prodaji več kot 20-odstotnega deleža medija. "Zavzeli smo se, da bi ministrstvo v takih primerih dalo soglasje, ki bi bilo obvezujoče, v nasprotnem primeru pa bi bil tak posel ničen," je povedal Jager.