Krebsova je namreč v četrtek s pogajalsko skupino Konfederacije sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Branimirja Štruklja dosegla kompromis, strani pa sta že parafirali predlog dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 ter predlog aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor.
Aneks h kolektivni pogodbi pa bo veljaven le, če ga bo podpisala večina od 29 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja iz štirih dejavnosti. Krebsova je zato danes oba dokumenta posredovala tudi sindikatom pogajalske skupine Janeza Posedija, ki vključuje 22 sindikatov in se z vladno stranjo niso pogajali. O nastalih razmerah in svojem prihodnjem ravnanju sicer pogajalska skupina skupina razpravlja danes.
Kot je v pozivu sindikatom zapisala Pavlinič Krebsova, vsebine v parafiranih dokumentih predstavljajo optimalno rešitev za javne uslužbence v teh zelo zaostrenih makroekonomskih in javnofinančnih razmerah. Dosežen kompromis pa pomeni skrajno mejo stroškov dela v javnem sektorju, ki je še sprejemljiva.
V pismu reprezentativnim sindikatom javnega sektorja ministrica sporoča, da pričakuje njihovo opredelitev čim prej in da bo podpis aneksa in dogovora organiziran predvidoma 27. avgusta letos. Obenem je zapisala, da je 28. avgust skrajni rok, ki vladi še omogoča pravočasno pripravo in sprejem potrebnih aktivnosti za realizacijo vsebine obeh dokumentov. Če pa dokumenta do tega datuma ne bosta podpisana, bo ministrstvo za javno upravo na podlagi sklepa vlade pripravilo zakonske rešitve za realizacijo ciljev na področju plačne politike v javnem sektorju.
"Upamo in želimo, da bo na podlagi parafiranih dokumentov prišlo v dogovoru s socialnimi partnerji do predlaganih rešitev. V kolikor do podpisa predlaganih dokumentov ne bo prišlo, bo vlada morala odpovedati kolektivne pogodbe in urediti plače v javnem sektorju z zakonom," je zapisala ministrica, ki dodaja, da bi bil v nasprotnem primeru ogrožen postopek sprejemanja državnega proračuna 2011-2012.
Predlog omenjenega dogovora predvideva, da bi izplačilo tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij zamaknili v leti, ki bi sledili letu, v katerem bi realna rast BDP presegla tri odstotke. V prihodnjih dveh letih ne bi bilo napredovanj in izplačevanja redne delovne uspešnosti, ohranili bi tudi omejitev pri višini izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.
Prav tako v letu 2011 ne bi bilo splošne uskladitve plač, pri čemer so se dogovorili za varovalko; v primeru, da bi inflacija presegla 2,5 odstotka, bi se namreč osnovne plače v januarju 2012 uskladile za nastalo razliko nad tem odstotkom. Regres za letni dopust bi se v prihodnjih dveh letih izplačal v višini 692 evrov, tako kot leta 2010.
Takšni vsebini dogovora sicer, kot rečeno, nasprotujejo v pogajalski skupini, ki jo vodi Posedi, kjer bodo glede svojega prihodnjega ravnanja povprašali svoje članstvo.
