Strategijo za spremembo zakonodaje na področju varnosti v cestnem prometu so na notranjem in prometnem ministrstvu po besedah Miklavčeve pripravili zaradi lažjega izvajanja zelo obsežnih zakonskih vsebin, temelji pa na rezultatih t.i. "twinnig" projekta, ki je potekal v sodelovanju z nizozemskimi strokovnjaki s področja prometa.
Po besedah Miklavčeve je temeljni cilj spreminjanja zakonodaje povečanje varnosti vseh udeležencev cestnega prometa, pozornost pa se namenja tudi zaščiti šibkejših udeležencev v prometu, torej pešcev, otrok in starejših. Hkrati nova zakonodaja natančneje določa tudi pristojnosti občinskega redarstva, s tem pa se odpravljajo napačna tolmačenja obsega njihovih pristojnosti, pravi Miklavčeva.
Dejala je, da je glede na nacionalni program varnosti cestnega prometa njihov cilj, da se letos na slovenskih cestah ne preseže številke 139 mrtvih. Za drugo leto bi radi, da se številka ne povzpne nad 124. Naša sogovornica je priznala, da gre za zelo ambiciozen in optimističen cilj, ki je težko uresničljiv, a ga bodo z učinkovitim vodenjem in nadziranjem poskušali doseči.
Miklavčeva je ob tem dodala, da se vse štiri delovne skupine, ki so oblikovale predloge, zavedajo, da določene problematike, denimo vožnje pod vplivom alkohola in prehitre vožnje, ne gre primarno reševati le z višanjem glob, temveč je treba pristopiti sistemsko. Tukaj je omenila predvsem uvedbo rehabilitacijskih programov in zdravniških pregledov s svetovanjem.
Programe rehabilitacije določa predlog zakona o voznikih. Če bo zakon sprejet, bodo tisti, ki jim bodo vozniško dovoljenje odvzeli zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in psihoaktivnih snovi, morali na enega od treh programov rehabilitacije - edukacijske delavnice, psihosocialne delavnice ali program zdravljenja.
Edukacijske delavnice bodo namenjene tistim, za katere bodo zdravniki na pregledu ugotovili, da ne pijejo tvegano in škodljivo, prekršek pa da je bil enkratni dogodek. Na delavnicah, ki bodo trajale šest pedagoških ur in jih bodo vodili psihologi s primerno licenco, bodo govorili o tveganju vožnje pod vplivom opojnih snovi.
V psihosocialne delavnice, ki bodo trajale po 15 ur v skupinskem delu in vsaj dve uri v individualni obravnavi, se bodo morali vključiti tisti, za katere bodo zdravniki sklepali, da tvegano in škodljivo pijejo. Medtem pa bodo morali v programe zdravljenja tisti, za katere se bo ugotovilo, da so odvisni od alkohola.
Zakon o voznikih predvideva še ustanovitev Javne agencije za varnost prometa, določene spremembe pri delovanju avtošol in novost zdravstvenega pregleda voznika s svetovanjem kot oblike alternativnega ukrepa. Vendar bi to veljalo le za tiste, ki so imeli med vožnjo v krvi med 0,5 in 0,8 grama alkohola na kilogram krvi. S tem bi si lahko voznik število kazenskih točk zmanjšal za polovico. Dobrodošla bi verjetno bila tudi predlagana novost, da bi se s prostovoljno vključitvijo v program usposabljanja za varno vožnjo tistim, ki imajo med štirimi in 17 kazenskimi točkami, štiri kazenske točke izbrisalo.
Po besedah Miklavčeve se uvaja tudi uvedba novega instituta, gre za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče lahko v primeru izpolnitve določenih pogojev posamezniku, ki mu je že bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, dovoli preložitev odvzema vozniškega dovoljenja.
Prav tako bi zdravniki z novim zakonom dobili pooblastilo, da o voznikih, za katere bi jim med pregledom ali zdravljenjem ugotovili zdravstveno nezmožnost, obvestijo upravno enoto. S tem bi imeli organi nadzora omogočen neposreden vpogled o podatkih odvzema vozniškega dovoljenja zaradi zdravstvenih razlogov.
Pri predlogu zakona o pravilih cestnega prometa je najbolj očitna sprememba povišanje nekaterih kazni. Tako se s 380 na 1200 evrov povišuje kazen za prekoračitev hitrosti za več kot 40 kilometrov na uro na cesti zunaj naselja, razen na hitrih cestah in avtocestah. Prav tako bi se ob sprejemu zakona občutno podražila tudi prekoračitev hitrosti na hitri cesti ali avtocesti za več kot 50 kilometrov na uro. Če je sedaj kazen 300 evrov, bi bila pozneje 1000 evrov.
Stoodstotna podražitev se obeta tudi pri zelo nevarnem prehitevanju vozil. Če bi voznik začel prehitevati pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne razdalje, bi kazen po novem znašala 1000 evrov, medtem ko je sedaj 500. Tudi vožnja pod vplivom alkohola bo v vsakem primeru dražja, najnižja kazen bo znašala 300, najvišja pa 1200 evrov.
