Z osnutkom novega zakona o državnem tožilstvu se po besedah ministra daje tožilcem široka diskrecijska pooblastila, kar je povezano tudi s skorajšnjo spremembo zakona o kazenskem postopku. Odslej se bodo tožilci z obdolžencem oziroma z njegovo obrambo pogajali, da v zameno za priznanje kaznivega dejanja dobi nižjo kazen. To po njegovih besedah krepi tožilčeva pooblastila in odgovornost.
Celotne sodne preiskave sicer ministrstvo še ne prenaša na tožilce. Pri kazenskem postopku so se po besedah ministra dogovorili za reformo dveh hitrosti. Dogovor tožilstva in obrambe o priznanju krivde je prvi korak, kar bo po njegovih ocenah močno razbremenilo kazenska sodišča, sledil pa bo tudi drugi del reforme, tudi prenova sodne preiskave.
Po novem bo generalni državni tožilec določil nacionalno politiko pregona, to po Zalarjevih besedah zelo krepi odgovornost in pooblastila najvišjega tožilca. Rezultate politike pregona v državi bo vsako leto obravnaval državni zbor. Tožilstva bodo - tako kot sodišča - morala imeti letne poslovne načrte. Na ta način bo po ministrovih besedah mogoče meriti uspešnost sodišča. "To je novi jasni menedžment, ki ga naše pravosodje potrebuje in ga tožilstvo ni imelo," pravi minister. Obenem po njegovih besedah ta model zagotavlja tudi racionalno porabo proračunskih sredstev za kazensko pravosodje, ki niso majhna.
Bojazen, da bi si sodišča v načrtih zastavila preskromne načrte, ki ne bi odpravili oz. skrajšali sodnih zamud, so po mnenju Zalarja odveč. Kot pravi, obstajajo sistemske varovalke, saj lahko ministrstvo za pravosodje in sodni svet na poslovne načrte reagirata z odzivnimi priporočili.
Sicer pa ministrstvo ustanavlja specializirano tožilstvo za najtežje oblike kriminala, ki bo v delo načeloma prejelo vse zadeve, ki jih obravnava nacionalni preiskovalni urad, pojasnjuje Zalar. V specializiranem tožilstvu bo tako pet stalnih tožilcev in tožilci, ki bodo dodeljeni za določen čas - po en iz vsakega od enajstih okrožnih državnih tožilstev v državi.
Zalar tudi pojasnjuje, da je bila pri pripravi zakona ena od alternativ, da državni zbor več ne bi več potrjeval generalnega državnega tožilca. "Ko pa smo preverjali politično realnost, se je izkazalo, da je precej tvegano misliti, da se bo državni zbor odrekel potrditvi generalnega državnega tožilca," je dejal in ob tem dodal, da ne želi tvegati celotne tožilske reforme "zaradi te podrobnosti, ki ob drugih novostih niti ni tako bistvena". Pomembneje se mu namreč zdi, da kandidata za generalnega državnega tožilca po osnutku zakona ne bo več izbirala vlada, ampak državnotožilski svet kot predlagatelj imenovanja.