Z zakonom se bo vzpostavila pravna podlaga za sodelovanje Slovenije v mehanizmu za zagotavljanje finančne pomoči, če poleg Grčije še katera od držav z evrom ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev na trgu.
Države z evrom so za izvedbo mehanizma ustanovile posebno družbo s sedežem v Luksemburgu, ki bo z zadolževanjem na finančnih trgih po najugodnejših pogojih lahko po potrebi članicam v težavah v prihodnjih treh letih zagotovila do 440 milijard evrov pomoči.
Slovenija bo z zakonom pri ustanovitvi nove družbe sodelovala s kapitalskim vložkom v višini 146 evrov. Z dokapitalizacijo družbe v Luksemburgu na 30 milijonov evrov pa bo morala Slovenija vanjo vložiti 141.335 evrov, je povedal Križanič.
Ta družba bo najemala kredite in izdajala dolžniške vrednostne papirje, za kar bodo države članice območja evra izdajale poroštva. Pri tem bo delež poroštev Slovenije za obveznosti iz naslova vsakokrat najetih posojil oz. izdanih obveznic znašal največ 2,073 milijarde evrov.
O skladnosti zakona z ustavo in pravnim redom je jasno podvomila zakonodajno-pravna služba DZ, ki je med drugim izpostavila, da gre za poroštvo za neopredeljene obveznosti in da bo o morebitni sprožitvi poroštva slovenske države v prihodnje odločala vlada ter o tem samo obveščala DZ. To po njenem mnenju ni skladno z ustavo.
Zakonodajno-pravna služba je ugotavljala, da je za vsa bodoča morebitna in nedoločena poroštva - mehanizem bo namreč sprožen le po potrebi, predviden le en predlog zakona. Po njeni oceni bi bilo potrebno o vsakem poroštvu odločati z ločenimi zakoni, ki bi jih sprejemal DZ.
Dilemo je z vnovično vložitvijo dopolnila, da poroštva po tem zakonu odobri DZ s posameznimi zakoni na predlog vlade, skušala rešiti poslanska skupina SDS, a ga DZ tako kot že pred tem matični odbor za finance in monetarno politiko ni sprejel.
So pa poslanci s potrditvijo predloga besedila predloga zakona, kot ga je pripravil omenjeni odbor, sprejeli dopolnilo koalicijskih poslanskih skupin, da se množinska oblika poroštva v naslovu in besedilu zakona spremeni v edninsko obliko poroštvo, s čimer naj bi se odpravilo pomisleke glede zakonske podlage.
Poleg tega je bilo sprejeto dopolnilo, da vlada poroštva ne daje, temveč da koriščenje sredstev na podlagi poroštva, odobrenega po zakonu odobri, pri tem pa vlada sodeluje z DZ v skladu z zakonom o sodelovanju med vlado in DZ.
Največ so se v razpravi oglašali poslanci opozicije, ki so opozarjali, da gre za bianco menico in za neodgovorno ravnanje vlade in vladajoče koalicije. Trdili so, da se vlada popolnoma neodgovorno obnaša do javnih financ in da je pri poroštvih zaradi negativnih izkušenj iz nekdanje Jugoslavije potrebno biti restriktiven in natančen.
Ravno iz tega razloga je slovenski pravni red glede poroštev zelo restriktiven, so opozarjali in pri tem poudarjali, da po njihovem mnenju ni nobenega razloga, zakaj ne bi vlada zakonske podlage za izvedbo mehanizma oblikovala na tak način, da bi jo prilagodila pravnemu redu.
Predvsem v SDS so vladi očitali, da gre za izključevanje DZ iz odločanja, kar je del praks te koalicije. Opozarjali so, da nič ne more Slovenijo prisiliti, da rešitev za mehanizem najde glede na svojo zakonodajo in istočasno izpolni svoje obveznosti.
Koalicijski poslanci so medtem opozarjali, da gre za strateško vprašanje in da se Slovenija ne more samoizključevati iz odločitev območja evra, saj ji grozi izolacija. Opoziciji so očitali, da ni jasno njihovo stališče do članstva Slovenije v EU in območju evra.
