Skupina svetnikov s prvopodpisanim Dragom Ščernjavičem, sicer sekretarjem republiškega odbora sindikata državnih organov Slovenije, je vladi očitala, da je v državni zbor posredovala s sindikati javnega sektorja neusklajene rešitve in s tem kršila socialni dialog. Kot je dejal Ščernjavič, socialno partnerstvo zahteva enakopravnost obeh strani, zato bi morala biti vlada kot močnejša stran bolj občutljiva.
Po mnenju skupine svetnikov je vlada kršila dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009 do november 2011, ki so ga podpisali oktobra lani. V njem je zapisano, da se vlada in sindikalna stran strinjata, da s spremembami zakona o sistemu plač in kolektivne pogodbe ne bosta brez dogovora posegali v razmejitev vsebin, urejenih v zakonu in kolektivni pogodbi.
Ravno to pa je vlada storila z omenjeno novelo, ki po mnenju Ščernjaviča posega v kolektivno pogodbo. "Tak poseg je morda za nekoga minoren, a za nas je izjemno občutljiv," pravi Ščernjavič, ki je prepričan, da je vlada s tem posegom sindikatom onemogočila, da bi se do konca izpogajali.
Očitke skupine svetnikov je zavrnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Opozorila je, da je državni svet novelo enkrat že podprl brez glasu proti, razmere glede socialnega dialoga pa se od tedaj niso prav nič spremenile. Zato ministrica, kot je dejala, takšnih očitkov ne more sprejeti.
Glede neusklajenih rešitev na področju dežurstev in položajnega dodatka pa ministrica poudarja, da vlada nikoli ni skrivala, da sta rešitvi neusklajeni. Vlada je kljub neusklajenosti sklenila, da bo proceduro nadaljevala, poleg tega so v enega izmed členov z dopolnilom posegli tudi poslanci, je pojasnila ministrica.
Zavrnila je očitke, da je vlada s tem zakonom posegla v kolektivno pogodbo. Vprašanje dežurstev in položajnega dodatka sta namreč tam ostala nedotaknjena, je poudarila.
Je pa zaradi opozoril zdravstvene blagajne ministrstvo za zdravje terjalo, da se vprašanje dežurstev uredi bolj vzdržno. Za primerjavo je ministrica navedla, da so za plačilo dežurstev pred uveljavitvijo plačne reforme na primarni ravni porabili 45 milijonov evrov na leto, ob prehodu na nov sistem pa 58 milijonov.
Pred glasovanjem je državne svetnike ministrica še opozorila, da v primeru zavrnitve zakona javni uslužbenci ne bodo deležni uskladitve plač, vlada pa bo imela "velik problem".
Svetniki so predlog veta zavrnili praktično brez razprave.
Novelo zakona o sistemu plač je sicer DZ sprejel 9. julija, zakon med drugim odpravlja nekatere pomanjkljivosti plačnega sistema. Z novo ureditvijo je DZ posegel tudi v višino položajnega dodatka in plačilo dežurstev.
V delih, ki s sindikati niso usklajeni, sicer novela predvideva določitev dežurnih mest in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času dežurstva za 50 odstotkov. Pri položajnem dodatku pa so znižali zgornje meje z 20 na 12 odstotkov osnovne plače.
