Na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu se je obrnila skupina izbrisanih s prvopodpisanim Mustafo Kurićem. V tožbi so opozorili, da so bili zaradi izbrisa prikrajšani za možnost pridobitve slovenskega državljanstva oziroma ohranitve statusa stalnih prebivalcev. Državi so očitali kršenje več členov Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Sodišče je v svoji sodbi ugotovilo, da so bili pritožniki 26. februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, do tedaj pa so v Sloveniji živeli v skladu z 8. členom konvencije, ki govori o pravici do zasebnega in družinskega življenja. Slovenske oblasti pa niso želele urediti statusa izbrisanih v skladu z odločbami ustavnega sodišča.
Evropsko sodišče državi še očita, da ni sprejela ustrezne zakonodaje za popravo krivic ter izdala dopolnilnih odločb posameznim izbrisanim. Ob tem sodišče ugotavlja, da je slovensko ustavno sodišče izbris v večih odločbah razglasilo za nezakonit.
Nezakonito stanje je po navedbah sodišča za večino pritožnikov trajalo več kot 15 let, saj zakonodajna in izvršila veja oblasti nista uresničili odločb ustavnega sodišča.
Ob tem sodišče ugotavlja, da je bila sicer maja letos sprejeta novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, a ta še ni bila v celoti implementirana. Poskusi poprave krivic izbrisanim tako po mnenju evropskega sodišča niso bili učinkoviti.
Slovenija je tako kršila 8. in 13. člen konvencije o človekovih pravic, še ugotavlja evropsko sodišče. Ni pa še odločalo o vprašanju odškodnin, saj so ga, kot je zapisano v odločbi, preložili.
Na kakšen način naj država popravi storjene krivice in kakšne ukrepe naj sprejme, sicer ni v pristojnosti sodišča za človekove pravice. Kljub temu pa to ugotavlja, da mora spričo ugotovljenih nezakonitosti država nujno sprejeti ukrepe za popravo krivic. Po mnenju sodišča mora država položaj izbrisanih urediti z izdajanjem dopolnilnih odločb, ki bodo izbrisanim status uredile za nazaj.
