Kot so v obrazložitvi zapisali ustavni sodniki, ustavno sodišče presoja samo veljavne predpise, "če pa ti med postopkom pred ustavnim sodiščem prenehajo veljati, jih presoja le, če predlagatelj izkaže, da niso bile odpravljene posledice njihove neustavnosti oziroma nezakonitosti".
Iz gradiv, s katerimi razpolaga ustavno sodišče, izhaja, da obveznosti komisije za preprečevanje korupcije po izpodbijani dopolnitvi poslovnika še niso bile izvršene, zato tudi posledice njegove neustavnosti oziroma nezakonitosti niso nastopile. To pa pomeni, da ustavno sodišče nima podlage za odločanje o izpodbijani ureditvi, je zapisalo ustavno sodišče.
Konec maja je namreč komisija po zakonu o preprečevanju korupcije na zaprti seji sprejela izpodbijane spremembe poslovnika, po katerih bi ji morala protikorupcijska komisija vsak mesec natančneje poročati o svojem delu. Poročilo bi moralo vsebovati kratko navedbo sumov korupcije, navedbo faze, v kateri je posamična obravnavana prijava, prijavitelja in tudi odločitve, ki jih je ob tem sprejela komisija.
Po spremembi poslovnika je državnozborska komisija komisijo za preprečevanje korupcije pozvala, naj ji predloži omenjene podatke, vendar jih ta do zdaj še ni predložila. Vmes je komisija DZ tudi prenehala obstajati. 5. junija je namreč začel veljati zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je razveljavil določbe zakona o preprečevanju korupcije, na podlagi katerega je delovala komisija DZ, zaradi česar je ta prenehala delovati.
Ustavno sodišče je sklep o zavrženju zahteve za oceno ustavnosti sprejelo soglasno.
