Podjetjem, ki se znajdejo v postopku insolventnosti, se bo z novelo zakona dala možnost dotoka svežega kapitala. Če tega ne bodo storili lastniki, se bodo namreč lahko za dokapitalizacijo odločili upniki.
Poleg tega se z novelo zakona omogoča nov zagon tudi poštenemu podjetniku, nad katerim je uveden osebni stečaj. Novela mu omogoča, da znotraj postopkov zaradi insolventnosti oz. stečaja lahko na novo začne in ponovno odpre dejavnost. To je mogoče ob precej strogimi pogoji ter pod nadzorom sodišča in stečajnega upravitelja.
Izboljšuje se tudi položaj upnikov in upniškega odbora, saj lahko upniški odbor po novem določi kraj zasedanja tudi izven sedeža sodišča, kjer postopek poteka.
Država bo po novem s seznama prednostnih terjatev črtala neplačane davščine v obdobju enega leta. S tem se bo omogočila večja količina stečajne mase in torej več sredstev za upnike, ki nastopajo v stečajnem postopku.
S ciljem večje profesionalizacije in strokovne usposobljenosti ter tudi večjega in boljšega nadzora nad delom stečajnih upraviteljev pa novela zakona uvaja kar nekaj novosti pri organizaciji dela stečajnih upraviteljev.
Ena bistvenih novosti je denimo ustanovitev zbornice upraviteljev, katere dolžnost bo zagotavljati stalno izobraževanje upraviteljev, sprejeti kodeks dobrih praks ter dajati upraviteljem priporočila za izvedbo teh dobrih praks. Natančna in nova so tudi pravila o disciplinski odgovornosti stečajnih upraviteljev.
Upravitelj bo moral imeti po novem sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost, za najnižjo zavarovalno vsoto pol milijona evrov, kar je 350.000 evrov več kot doslej. Znesek je zvišal matični odbor DZ za notranjo politiko in pravosodje, zato je morala vlada za današnje tretje branje novele zakona pripraviti uskladitveno dopolnilo, s katerim je uredila prehodno obdobje za uvedbo te spremembe. Višja zavarovalna vsota se bo začela uporabljati z letom 2011.
Sodišče bo stečajne upravitelje še naprej imenovalo po vrstnem redu pripada, vendar pa bo stečaje večjih pravnih oseb mogoče dodeliti le upraviteljem, ki imajo že vsaj dve leti izkušenj z opravljanjem tega dela. Za večjo gospodarnost postopkov pa je poskrbljeno z jasno opredelitvijo storitev, ki jih lahko upravitelj lahko zaračuna zunanjim izvajalcem; ostale bo moral plačati sam iz svoje nagrade.
S spremembami stečajnega zakona naj bi poleg tega dosegli večjo učinkovitost postopkov in z njimi povezanih izvršilnih postopkov. Novela tako določa enotno stvarno pristojnost okrožnih sodišč za vse postopke zaradi insolventnosti ter generalno delegacijo krajevne pristojnosti na Višje sodišče v Ljubljani, poleg tega pa prenaša opravljanja enostavnejših procesnih dejanj v postopkih zaradi insolventnosti na sodniške pomočnike ter uvaja elektronsko vlaganje pisanj strank in elektronsko vročanje v vseh civilnih postopkih.
