Novela zakona sodi v paket slovenske izhodne strategije, je popoldne ob predstavitvi predloga povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec. Med poglavitnimi rešitvami je izpostavil tiste, ki so usmerjene v varstvo upnikov ter hitrejše poplačilo njihovih terjatev.
Tako se med drugim uvajajo natančnejša pravila iskanja dolžnikovega premoženja in dodatna pooblastila za izvršitelje v zvezi s pridobivanjem podatkov o tem, kje to premoženje je. S tem se bo po pričakovanjih vlade skrajšal čas odločanja, predvsem pa v večji meri in bolj učinkovito identificiralo sredstva, na katere je možno seči z izvršbo.
Poleg tega se širi možnost poplačila upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Medtem ko je bila ta možnost doslej omejena na postopke, ki izvirajo iz gospodarskih sporov, bo po novem veljala za vse izvršilne naslove, če gre za izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Upnik bo torej prišel do poplačila terjatve tudi v primeru, da bo dolžnik vložil ugovor.
Z novelo se uvajajo spremembe tudi pri izvršbah, ki potekajo na podlagi menice. Če bo upnik vložil predlog za izvršbo ter priložil menico, bo sodišče odločilo v roku največ pet delovnih dni, zatem pa bo izvršilni postopek potekal nemoteno naprej. Ob tem bo organizacija za plačilni promet lahko takoj blokirala sredstva.
Z namenom pospešitve postopkov novela zakona določa, da bodo sodišča v primeru vloženega obrazloženega ugovora morala prvi narok oz. narok za glavno obravnavo ali poravnalni narok opraviti najkasneje v treh mesecih od prejema odgovora na ugovor. Pritožbe dolžnikov bo obravnavalo le višje sodišče v Ljubljani, kjer bodo opravili nekatere organizacijske spremembe, tako da bo mogoča hitra obravnava.
Da bi pospešili izvršbe, bo o pritožbi odločal sodnik posameznik, senat treh sodnikov pa samo še v težjih primerih. Novost je tudi, da bodo morali odvetniki, notarji, izvršitelji in državno pravobranilstvo vse vloge vlagati v elektronski obliki, elektronsko bodo morale s sodiščem poslovati tudi organizacije za plačilni promet. Potrebne tehnične pogoje bodo morali vzpostaviti do septembra 2011.
Ker je treba upoštevati nujni eksistenčni minimum dolžnika, se z novelo zakona enači višina dela prejemkov, ki je izvzet iz izvršbe tako po davčnem kot tudi v izvršilnem postopku. Poleg tega bo omejitev izvršbe na minimalno plačo veljala tudi za podjetnike in zasebnike.
