Kot je v pozdravnem nagovoru ob začetku letošnjih Izobraževalnih dni Društva državnih tožilcev Slovenije povedal minister za pravosodje Zalar, je med ključnimi novostmi novele poleg krepitve samostojnosti tožilca tudi krepitev državnotožilskega sveta, ki dobiva nove pristojnosti, spreminja pa se tudi njegova sestava. Ta naj bi bil namreč odprt tudi za druge pravne strokovnjake, ki niso tožilci.
Poudarek bo tudi na konsistentni politiki pregona, dodaja Zalar. V tem okviru se bodo opredelile prednostne zadeve, "določile se bodo okvirne usmeritve za zavrženje kazenskih ovadb oz. za uporabo alternativnih oblik pregona". S politiko pregona naj bi določali tudi kaznovalno politiko, ki jo bo tožilstvo uveljavljalo s predlogi za izrek sankcij, okvirne podlage za uporabo pravnih sredstev ter način usmerjanja dela policije.
Poleg tega naj bi vpeljali dolžnost vodij tožilstev, da oblikujejo vsakoletni program dela, ki bo vseboval tudi načrt za izvrševanje politike pregona. Tu po Zalarjevem sledijo konceptu odgovornosti vodij tožilstev po vzoru odgovornosti v sodstvu.
Minister priznava, da imata tožilstvo in ministrstvo ločene pristojnosti, vendar hkrati nosita skupno odgovornost. Trenutna kriza namreč terja sposobnost pri določanju prioritet in pri organiziranju tožilstva: "Ne gre torej za kakšne politične pritiske na tožilstvo, pač pa gre za pritisk upravičenih pričakovanj javnosti, da bo naše kazensko pravosodje zagotovilo hitro in pravično kaznovanje krivih ter hitro in pravično oprostitev nedolžnih."
Generalna državna tožilka Brezigarjeva je v izjavi ob robu izobraževalnih dni opozorila, da gre pri predlogu za besedilo, ki nosi oznako interno, zato ga težko komentira. Kljub temu je opozorila, da so imeli tožilci številne pripombe.
Te gredo v smeri, da zakon "ni jasno razmejil med vodenjem tožilstva in tožilsko funkcijo" ter da gre za izrazito birokratiziranje dela tožilstva. Obenem je v zvezi s skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala opozorila, da je potrebno posege v sistem, ki funkcionira, "zelo pretehtati". Prav tako je izrazila dvom o tem, kaj se utegne zgoditi s kompleksnimi zadevami, ki jih obravnava skupina in ki bi jih utegnili po novem obravnavati drugi tožilci.
V zvezi s specializiranim oddelkom skupine za pregon organiziranega kriminala pa je Brezigarjeva posvarila pred prehitrimi spremembami pristojnosti oddelka, ki deluje relativno kratek čas.
Zaenkrat v tožilstvu ne vedo, v kolikšni meri bodo njihove pripombe upoštevane, generalna državna tožilka pa pričakuje, da se s tako pomembnim zakonom, ki po njenem sistem spreminja na nejasen način, ne hiti, pač pa se omogoči čas za kakovostno strokovno razpravo.
Sicer pa Brezigarjeva ocenjuje, da so tožilci po sedanji ureditvi v svojem odločanju samostojni in neodvisni. Vendar "samostojnost in neodvisnost ne pomeni neodgovornosti", saj imajo vodje tožilstev in v določeni meri tudi generalni državni tožilec možnost ukrepanja, če je delo tožilcev slabo, dodaja.
