"Zdaj je jasno izpostavljena povezava med gospodarsko politiko, politiko zaposlovanja in socialno politiko," je v telefonski izjavi iz Luksemburga po dogovoru še izpostavila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je Slovenijo zastopala na zasedanju.
Doseči konsenz o še zadnjem odprtem merljivem cilju v strategiji Evropa 2020 je bila po njenih besedah tudi ključna tema današnjega zasedanja. Ministri so se strinjali, naj si EU zada cilj, da bo število ljudi na pragu revščine do leta 2020 zmanjšala za vsaj 20 milijonov.
Ob tem so dosegli tudi soglasje o treh kazalnikih: glede stopnje tveganja revščine, materialne deprivacije in gospodinjstev z nizkim deležem delovno aktivnih. Ministri so se tako strinjali s predlogom španskega predsedstva EU glede širše definicije revščine, ki bi točneje zajela kompleksno naravo revščine in razlike v državah članicah.
V EU je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata iz leta 2008 80 milijonov revnih, in sicer so to tisti, katerih prihodki znašajo manj kot 60 odstotkov nacionalnega povprečja. Če se upošteva širša definicija revščine, število revnih v EU po podatkih iz leta 2008, torej še pred izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize, zraste na 120 milijonov.
Državna sekretarka verjame, da bodo ta dogovor 17. junija potrdili tudi šefi držav in vlad članic EU, ki naj bi na tem zasedanju potrdili celotno strategijo Evropa 2020. Kopač Mrakova je tudi pojasnila, da je edina država, ki danes še ni imela dokončnega stališča glede tega vprašanja, Velika Britanija.
Tudi evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Laszlo Andor je poudaril, da je današnji dogovor "velik preboj", saj prvič obstaja konkreten cilj za zmanjšanje revščine. To je po njegovih besedah "močno sporočilo o pristni zavezanosti za opazne rezultate za pravičnejšo in bolj vključujočo Evropo".
Ministri so danes po besedah državne sekretarke potrdili tudi drugi del integriranih smernic za implementacijo strategije Evropa 2020, ki se nanašajo na področje zaposlovanja, konkretno na primer na povečanje udeležbe žensk in moških na trgu dela, na spodbujanje vseživljenjskega učenja in na spodbujanje socialne vključenosti in zmanjševanja revščine.
Voditelji EU so se sicer na marčnem vrhu že dogovorili o treh merljivih ciljih strategije, ki naj bi jih unija dosegla do leta 2020: 75-odstotna zaposlenost ljudi, starih od 20 do 64 let, vlaganje treh odstotkov bruto domačega proizvoda EU v raziskave in razvoj ter izpolnjevanje podnebno-energetskih ciljev 20/20/20.
O preostalih dveh ciljih glede izobraževanja in revščine pa se takrat niso strinjali. Evropska komisija je predlagala, da bi bilo treba omejiti delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, pod deset odstotkov in zvišati delež mladih z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo na vsaj 40 odstotkov; ter zmanjšati število ljudi, ki živijo na pragu revščine, za 20 milijonov.