Predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik je v obrazložitvi odločbe med drugim zapisal, da je očitno, da na podlagi drugega odstavka 108. člena zakona prihaja tudi do zelo intenzivnih posegov v človekovo pravico do sodnega varstva. Do teh posegov prihaja tudi v primerih napak, višje sile, nezakrivljenih napak in v drugih primerih, ki jim ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti strokovnjaka.
Zavrženje odvetniške vloge brez poziva na popravo ali dopolnitev ima za posledico trajno izgubo pravice do sodnega varstva stranke, ki je imetnik pravice materialnega prava, če je že potekel prekluzivni rok za varstvo te pravice. Velika teža posledic izpodbijane določbe je nesorazmerna z morebitnim pozitivnim vplivom na pospešitev postopka. Pri oceni obsega koristi je namreč treba upoštevati, da pozivanje na dopolnitev formalno pomanjkljivih odvetniških vlog praviloma povzroči le krajši zastoj v postopku, navaja Tratnik.
Ustavno sodišče je razveljavilo tudi prvi odstavek 28. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki sankcionira izostanek tožene stranke na poravnalnem naroku ali prvem naroku za glavno obravnavo z zamudno sodbo. V skladu z razveljavljeno določbo mora sodišče izdati zamudno sodbo, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo.
Ustavno sodišče meni, da prvi odstavek 28. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih nima nobenega dodatnega koristnega učinka na doseganje ciljev učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije postopka v delovnih in socialnih sporih. Presodilo je, da pomeni nedopusten poseg v ustavno pravico tožene stranke do enakega varstva pravic in je zato v neskladju z ustavo.
Do podobne določbe se je ustavno sodišče enkrat že opredelilo, ko je razveljavilo drugi odstavek 282. člena zakona o pravdnem postopku.
